OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075954
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad s sekiro – soprispevek – identično dejansko stanje
Ker iz izreka navedene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je toženec kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storil v besu, ker ga je tožnica hudo žalila, s sekiro v rokah skočila proti njemu in nekajkrat z njo tudi zamahnila proti njemu, je sodišče prve stopnje povsem pravilno in skladno s 14. členom ZPP zaključilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode, njen prispevek pa je tudi povsem pravilno ocenilo na ½, saj bi se v primeru, da se tožnica ne bi približala tožencu s sekiro v rokah in z njo ne bi zamahnila proti tožencu, njun prepir zaključil drugače, brez poškodbe tožnice.
Iz izreka pravnomočne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da je bila tožnica tista, ki je toženca brez njegove krivde prva napadla s tem, ko je s sekiro v rokah skočila proti njemu in proti njemu s sekiro tudi nekajkrat zamahnila. Zato glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožnica prva s sekiro napadla toženca, ne bi bilo pravično, če bi tožnica prejela odškodnino za strah ob tem dogodku in ji zato odškodnina iz tega naslova ne pripada.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas (prvi odstavek 10. člena ZDR). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (54. čl. ZDR). Tožnica je že dne 27. 12. 2010 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto poslovna asistentka direktorja in sicer iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Skladno z veljavno zakonodajo (52., 54. čl. ZDR) tožnica ni mogla nadomestiti začasno odsotnega delavca, če ta delavec za sporno delovno mesto sploh ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je na tem delovnem mestu dejansko nadomestila delavko, ki ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in je bilo to delovno mesto prosto, zato je že pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2010 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – objektivni rok – subjektivni rok – rok za podajo odpovedi
ZDR določa tako objektivni kot subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor je kršen eden ali drug rok, je podana odpoved nezakonita, pri čemer pa je okoliščina, od kdaj je pričel teči rok za odpoved, dejansko vprašanje, kar mora ugotavljati sodišče.
V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075943
ZDen člen 88. ZPVAS člen 2, 2/1, 2/3, 7. ZPP člen 76, 76/3, 80, 157, 196, 285. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
agrarna skupnost – ničnost pogodbe - izbrisna tožba – materialno procesno vodstvo - priznanje lastnosti stranke – pravdni stroški – pripoznanje tožbenega zahtevka
Agrarni skupnosti se lahko prizna lastnost stranke po tretjem odstavku 76. člena ZPP.
Sodišče mora pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa drugega, stranki ne sme predlagati spremembe tožbenega zahtevka.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi ob razporeditvi (premestitvi) z delovnega mesta tajnica uredništva na delovno mesto organizator dnevne priprave programov spremenila tarifno skupino, ker bi bila razporejena iz V. v VI. tarifno skupino, zato je plačilo za dejansko opravljeno delo tožnice treba določiti ob upoštevanju določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se javnemu uslužbencu v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe – končna odločba – pravnomočna odločitev – potek časa – izdaja plačilnega naloga
Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe oziroma do pravnomočnosti postopka. Končna odločba je, glede na vsebino ZPP, lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
Tožena stranka je svoje trditve o malomarnem neskrbnem ravnanju tožeče stranke temeljila zgolj na prodaji predmetov leasinga pod ceno, ni pa navajala dejstev, ki jih je kot odločilna za presojo v zvezi z ravnanjem tožeče stranke upoštevalo sodišče prve stopnje. Izpovedba priče pa ne more nadomestiti niti širiti trditvene podlage stranke.
zavrženje tožbe – poprava napačne označbe tožene stranke – sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Med utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ZDR v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
Vrhovno sodišče RS je v več odločbah sprejelo stališče, da mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični in ne le navidezni. Ni mu pa potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja. To pomeni, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je zaradi navedenih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071489
ZZZDR člen 52. ZOdvT člen 19.
posredovanje pri nakupu stanovanja – nalog za posredovanje – plačilo provizije – izpodbijanje veljavnosti naloga – pogodba o posredovanju – stroški postopka – ponovljen postopek
Toženec je podpisal nalog za posredovanje, s katerim se je zavezal plačati provizijo. Nalog velja kot pogodba, dokler veljavnost naloga ni izpodbita. Veljavnost se izpodbija s tožbo. Ugovor za izpodbijanje ne zadošča.
Če bi tožnik navajal, da je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov in bi postavil tak tožbeni zahtevek, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi z zamudno sodbo tožniku dosodilo zakonske zamudne obresti od neto zneskov, višji zahtevek pa bi zavrnilo, saj bi bila tožba v tem delu nesklepčna. Višji zahtevek bi bil v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato sodišče ne bi bilo dolžno postaviti roka za odpravo nesklepčnosti, temveč bi višji zahtevek zavrnilo na podlagi 4. odstavka 318. člena ZPP. Takšne nesklepčnosti namreč ne bi bilo možno odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
Pravni standard „korist otroka“ je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. Sodišče pri tem ni upoštevalo zgolj želje otroka in doseženega soglasja obeh staršev glede tega, komu naj se dodeli otrok v varstvo in vzgojo, ampak je preizkušalo tudi, ali je to v skladu z interesom otroka, pri čemer mu je bilo v oporo mnenje CSD.