Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – verjetno izkazana terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – načelo sorazmernosti
Tožnik je predlagal prepoved odtujitve in obremenitve na treh nepremičninah tožene stranke, kakor tudi blokado denarnih sredstev na računu dolžnika. V kolikor sodišče izda začasno odredbo, mora biti izpolnjen tudi pogoj sorazmernosti, ki v tožnikovem primeru ni podan, saj predlagana začasna odredba vrednostno bistveno presega višino uveljavljene denarne terjatve. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč tudi načelo sorazmernosti, ki ga ZIZ ureja v 3. členu in določa, da se izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki ji je potrebno za njeno plačilo oziroma za zavarovanje.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi zatrjeval in dokazoval, da v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja oziroma, da iz listine, ki jo je predložil upnik, ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo člen 320, 8, 38/1.
sorazmerni del pokojnine – preračun pokojnin – sporazum s Srbijo
Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na podlagi priložene menice - krajevna pristojnost
Za postopek izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine velja specialna določba 4. odstavka 40. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodišče po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003365
SPZ člen 123. SPZ-1 člen 52, 52/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
etažna lastnina – izključitvena tožba – pravni interes za pritožbo
Namen izključitvene tožbe je v tem, da se sankcionirajo grobe kršitve sosedskega sožitja, zaradi katerih je življenje v bloku nevzdržno. Zato je ocena sodišča prve stopnje in zaključek, da kršitev (neplačevanje skupnih stroškov) sicer pomeni moteč faktor za ostale etažne lastnike, ne dosega pa stopnje nevzdržnosti, pravilna.
bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih morajo biti do te mere jasni, da omogočajo preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot tudi pravdnim strankam. Ob branju obrazložitve sprejete odločitve se ne sme porajati noben dvom v to, kaj je ob sprejemanju odločitve imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki je izpodbijano odločbo izdelalo.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUst člen 23, 23/1. ZUJF člen 246.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
ZPP v 6. točki 1. odstavka 205. člena določa, da sodišče postopek prekine, če drug zakon tako določa. 23/1. člen ZUst določa, da v primeru, če sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. V tem individualnem delovnem sporu sodišče prve stopnje ni začelo postopek za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF, zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje bi lahko zakonito prekinilo postopek po 6. točki člena 205/1 ZPP v zvezi z 23/1. členom ZUstS le v primeru, če bi obenem v tem individualnem delovnem sporu podalo zahtevo za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – menica – nenadomestljiva škoda – unovčitev menice
Upnik je verjetno izkazal nastanek težko nadomestljive škode že s tem, ko je zatrjeval, da obstoji možnost, da bo dolžnik menico unovčil v izvršilnem postopku oziroma da jo bo indosiral dobroverni tretji osebi, ta pa jo bo lahko unovčila, upnik pa proti njej ne bo imel ugovorov, ki bi jih lahko imel proti dolžniku. Pravni interes upnika ni le v vrnitvi zahtevanih listin, temveč tudi v preprečitvi ravnanj, s katerimi bi dolžnik (oziroma tretja oseba) lahko ob upoštevanju narave menice posegel v premoženjski položaj upnika.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077272
OZ člen 16, 40, 40/2, 46, 459. ZPP člen 254, 286b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 9.
prodajna pogodba – predmet nakupa – lastnosti za posebno rabo – varovano stanovanje – manjša kvadratura stanovanja – znižanje kupnine
Predmet pogodbe bi moral imeti lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero sta ga tožnika kupovala in je bila prodajalcu znana. Za status varovanega – oskrbovanega stanovanja ni bistveno, ali tožnika stanovanje uporabljata kot varovano oziroma ali v njem stanujejo osebe, ki so upravičene do institucionalnega varstva v takšnih stanovanjih.
Pravno relevanten je odgovor na vprašanje, ali je imelo stanovanje ob prodaji lastnost varovanega – oskrbovanega stanovanja.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih v ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost terjatve.
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076019
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 27.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina - akcept
Trasat ne postane menični dolžnik že s tem, ko je na menici zapisan kot trasat, temveč mora menico sprejeti/akceptirati. Dokler trasat menice ne akceptira, ni menično zavezan in ni dolžan plačati.
V obravnavanem primeru tožeča stranka predlogu za izvršbo menice ni priložila, temveč jo je v njem le označila, zato izvršilno sodišče njene vsebine ni preverjalo. V takšnem primeru je v postopku izdaje predhodne odredbe dopustno presojati, ali menica izpolnjuje pogoje za verodostojno listino in ali je tako podana neizpodbitna domneva obstoja nevarnosti.
Menica, iz katere ne izhaja menična zaveza trasata, ne predstavlja verodostojne listine, ki bi lahko bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi zoper trasata.
pozneje najdeno premoženje – sklep o dodatnem dedovanju – obseg zapuščine – predmet dedovanja
Pritožnik je s pritožbi priloženo listino dokazal, da je bila tudi parcela št. 2755/334 last zapustnika, kar pomeni, da bi tudi ta nepremičnina morala biti predmet dedovanja po zapustniku. Pritožnik je s tem dejstvom seznanil sodišče prve stopnje že na prvem naroku, ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi pa je dosegel še pred zaključkom zapuščinske obravnave. Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje, ki bi ga sodišče smelo razdeliti z dodatnim sklepom o dedovanju.