Udeleženci dogovora so izrecno ugotovili, da pot ni vknjižena v zemljiški knjigi in da si bodo prizadevali in imajo interes, da se pot legalizira in vpiše služnost dovozne poti vsem lastnikom vikendov. Ob taki vsebini dogovora o dobri veri tožnice ni mogoče govoriti. Dobra vera je namreč podana takrat, kadar je priposestvovalec tudi potem, ko se je skrbno prepričal o vseh okoliščinah, še vedno utemeljeno prepričan, da ima služnostno pravico poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - pogoji za dovolitev vpisa - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), je pravilna odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog za vknjižbo neutemeljen.
Določba 109. člena ZPP ne omejuje pravice stranke, da se pred sodiščem izjavi, kritika, ki jo izreče v pritožbi, pa mora biti v skladu z njenim namenom, ne sme biti žaljiva, ostati mora v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, ter ni dopustno izražati negativnih vrednostnih ocen in niti žalitev.
trditvena podlaga – možnost obravnavanja pred sodiščem – pobotni ugovor
Ker je sodišče prve stopnje trditve tožeče stranke zmotno pravno ocenilo in je ugovor tožene stranke zavrnilo ne da bi ugotovilo utemeljenost oziroma neutemeljenost v pobot ugovarjane nasprotne terjatve tožene stranke, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina za neizrabljen letni dopust - plača
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še dva tedna po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker ni bil podan eden od dveh pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (1. obstajajo razlogi določeni z zakonom in 2. če delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena), je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – obvezne priloge – dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela
Če stranka izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne priloži obveznih prilog, in sicer dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane, sodišče njeno vlogo zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – regres za letni dopust
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (prvi in drugi odstavek 131. člena ZDR). Sklicevanje tožene stranke na dogovor, da bo tožena stranka izplačala regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico tožnice do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje tožene stranke, da so se delavci strinjali, da bo regres za leto 2010 izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, da je tožnica pristala na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj je v tretjem odstavku 131. člena ZDR določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.
plačilo sodne takse – obročno odplačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – obrazec – dokazila – predložitev dokazil
Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077313
ZIKS člen 145b, 145b/2, 145c. OZ člen 299, 299/2. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – zavezanec za vračilo v naravi – pasivna legitimacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine – kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi – zakonske zamudne obresti
Ker že sam zakon določa toženca kot zavezanca za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kadar so ta v lasti Republike Slovenije, dejstvo, da je v izreku sklepa Nz 1/2004 Republika Slovenija navedena kot subjekt, v korist katerega so vpisane nepremičnine, ki so predmet vračanja, ne more biti odločilno.
Tožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da bi bila prisiljena skleniti avtorsko pogodbo, temveč le, da je ta bila sklenjena na zahtevo drugotožene stranke. Zato je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je resnična volja pogodbenih strank v delu, kolikor se z avtorsko pogodbo drugotoženo stranko zavezuje k izročitvi algoritmov, bila v plačilu provizije drugotoženi stranki zaradi dosežene višje cene pri pogodbi s prvo toženo stranko, pravilen, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da avtorska pogodba v vsebini, ki se nanaša na izročitev algoritmov ne more učinkovati med pravdnima strankama, ker je zgolj navidezna.
Pravilen pa je nadaljnji materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pa je pravno veljavna prikrita pogodba, ki izhaja iz navidezne pogodbe in sicer pogodba o plačilu provizije drugotoženi stranki, ker je ta ceno, ki jo je postavila tožeča stranka do prvotožene stranke nadgradila za 10 % in pri prvotoženi stranki dosegla, da je takšno ceno sprejela.
Ker ima posredniška pogodba tako elemente mandatne pogodbe (749. člen ZOR ), ki se kaže v obligaciji prizadevanja kot podjemne pogodbe (600. člen ZOR), ki se kaže kot obligacija rezultata, v obeh primerih pa ima tisti, ki je kot izvajalec izpolnil svojo zavezo do druge pogodbene stranke pravico do plačila, je materialnopravna kvalifikacija o smiselni posredniški pogodbi tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in in ker je ta pogodba bila s strani drugotožene stranke v celoti realizirana je, tudi upravičena do plačila.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Toženec odškodninsko odgovornost tožeče stranke utemeljuje z opustitvijo obveznosti sprožiti sodni postopek, pri tem pa ni navedel ustrezne trditvene podlage, ki bi kazala na to, da je tožeča stranka kot upravnik res opustila dolžno ravnanje po določbi 28. člena SZ-1.
Zgolj trditev tožene stranke, da bi moral upravnik sprožiti sodni postopek, ker je tožniku v stanovanju zamakalo, ne zadostuje za zaključek o protipravnem ravnanju tožeče stranke, ki bi bilo lahko podlaga za odškodninsko terjatev toženca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo - trajanje poskusnega dela - ocena uspešnosti poskusnega dela
Trajanje poskusnega dela je omejeno in vezano na čas dejanskega opravljanja dela. Ni pa mogoče navedenih določb razlagati tako, da ni mogoče že pred potekom poskusnega dela ugotoviti, da to ni bilo uspešno.
regres za letni dopust – pravica do letnega dopusta
131. člen ZDR veže pravico do regresa za letni dopust na pravico do letnega dopusta. Po določbi 161. člen ZDR delavec po poteku največ šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja pridobi pravico do letnega dopusta. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju več kot šest mesecev, s tem pa je pridobila pravico tako do letnega dopusta kot do regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je delo dejansko opravljala ali ne.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – ponarejanje listin - naklep
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. To kaznivo dejanje se lahko stori le naklepno. Predpostavka za kaznivo dejanje je, da se storilec zaveda, da gre za krivo listino. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica storila kršitev z znaki tega kaznivega dejanja s tem, da je opustila dolžnost skrbno preveriti projektno dokumentacijo oziroma žige in podpis projektanta (ki naj bi bil ponarejen), je napačna (oziroma vsaj preuranjena), saj ni ugotovljeno, da je tožnica naklepno dopustila, da se je sporna listina uporabila kot prava.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Zoper delavčevo izredno odpoved ZDR ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. S strani delavca podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presojal in štel, da delavec pri izredni odpovedi ni upošteval roka za podajo odpovedi po tem, ko je podal pisni opomin, oziroma ugotavljal druge kršitve določbe 112. člena ZDR ter eventualno štel, da odpovedni razlogi sploh ne obstajajo, ter posledično takšno odpoved štel kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče govoriti o „realizaciji“ takšne odpovedi, ki ni bila podana v skladu s 1. odstavkom 112. člena ZDR, ter šteti, da kršitve iz 112. člena ZDR niso podane, ker delodajalec ni sprožil spora pred sodiščem.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.