stvarna pristojnost - plačilo nagrade oz. nadomestila za inovacijo - delovno razmerje
Če tožnik, ki zahteva nadomestilo oz. nagrado za inovacijo, pri toženi stranki ni bil nikoli v delovnem razmerju, ne gre za spor, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče, ampak za spor, za katerega je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZPPCP člen 5, 5-4. ZOR člen 142, 142/1, 659, 659/2, 142, 142/1, 659, 659/2.
mednarodni prevoz - prevoznina - plačnik prevoza - splošni pogoji
Če je v splošnih pogojih za mednarodno prevoz blaga po cesti zapisano, da je pošiljatelj blaga dolžan plačati prevoznino, čeprav je v tovornem listu uporabljeno določilo, da jo plača prejemnik blaga in je to določilo tudi res uporabljeno, lahko prevoznik terja plačilo tako od prejemnika kot od pošiljatelja.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne katerih koli dejstev.
Dolžnik je zatrjeval, da je blago zaradi slabega stanja zavrnil ter, da je dobavitelj obljubil, da bo blago prevzel nazaj. Za ta dejstva pa dolžnik ni predložil dokazov s katerimi jih dokazuje, t.j. listine ("pisni opomin"), oziroma ni predlagal dokaza z zaslišanjem strank glede "ustne zavrnitve blaga v telefonskem razgovoru z dobaviteljem", zato ugovor ni obrazložen kot zahteva 2. odst. 53. člena v zvezi z 61. členom ZIZ.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
V skladu z 2. odst. 279. člena ZOR je sodišče prve stopnje predlogu za izvršbo v tem delu pravilno ugodilo le za znesek (neplačanih obresti) 7.440,00 SIT od dne 2.6.1999 (vložitve predloga za izvršbo) dalje do plačila, zahtevek za plačilo obrestnih obresti v znesku 6.218,30 SIT pa zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - pritožba
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Za trditev, da je naročeno blago preklical, dolžnik sicer res ni predložil nobenih dokazov, kot v pritožbi utemeljeno navaja upnik, vendar pa to na obrazloženost ugovora ne vpliva, ker je pogoj za plačilo izterjevanega zneska dobava blaga (2. odst. 516. člena ZOR). Da blaga ni prejel, pa dolžnik, ker gre za zatrjevanje tim. negativnega dejstva, ne more dokazati v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Dejstvo, da je dolžnik blago prejel, mora dokazati upnik.
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z dobavnico.
Tožena stranka ni nikoli nedvoumno in brezpogojno izjavila, da blaga od tožeče stranke nikdar in na nobeni podlagi ni prejela, temveč je neprejetje vedno utemeljevala z različnimi pomanjkljivostmi tožnikovih listin. Tožeča stranka je posamezne nejasnosti v listinskih dokazih prepričljivo obrazložila in tudi utemeljila s posrednimi listinskimi dokazi.
odgovor na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih navedb - utemeljen ugovor
Glede na to, da upnik na ugovor po izteku roka ni odgovoril, veljata za resnični tudi dolžnikovi navedbi, da je šlo za 100 % odpis obresti in da do upnika nima nobenih obveznosti več. Zato je ugovor po izteku roka utemeljen glede glavnice in obresti.
Izključna krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Organizacijska enota 50100 je na območju Ljubljane, zato je za odločanje o predlogu za izvršbo po 143. členu ZIZ izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene.
Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.