ZPP (1977) člen 221, 221/2, 300, 300/2, 221, 221/2, 300, 300/2. ZOR člen 479, 479.
stvarna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da podjetje ni bilo dolžno tožene stranke opozoriti, kakšen šiv je potrebno uporabiti. Zato bi morala tožena stranka sama izbrati primeren šiv. Podjetje namreč ni nikoli opozarjalo na vrsto šiva, ki se mora uporabiti. Blago tako ni imelo stvarne napake v smislu 479. člena ZOR.
Besedi "Švaba" in "TURBO DIESEL" sta takšni, ki zato, ker v negativnem smislu povsem pristojijo začasnemu tožilcu kot delavcu na začasnem delu v Nemčiji, predstavljata takšno razžalitev, tako v objektivnem kot subjektivnem smislu.
Ne glede na dejstvo, da je priča V.Ž. obtožencu sama izročila denar, gre vendarle za odvzem tujega denarja, kar predstavlja zakoniti znak kaznivega dejanja tatvine. Sam način tega odvzema oziroma konkretno zvabljenje V.Ž. na samoten kraj in večkratna zahteva po izročitvi denarja, za katerega je obtoženi dobro vedel, da ga V.Ž. ima v denarnici, presega običajne metode in načine, ki jih storilci uporabljajo pri izvrševanju kaznivih dejanj tatvine. Posebno predvsem način se kaže v tem, da se je obtoženec "potrudil", da je dejanje storil na takem kraju (temačen hodnik) in v takšnem trenutku, ko mladoletna V.Ž. ni mogla pričakovati tuje pomoči, sama pa setudi ni mogla uspešno upreti fizično močnejšemu obtožencu.
Izvid izvedenca psihiatra je nepopolen, če se opira na dejstva, ki jih je ugotovil sam, ne pa na dejstva, ki bi jih moralo na podlagi protislovnih dokazov razčistiti sodišče. Zaradi tega je podan tudi utemeljen dvom v pravilnost mnenja na podlagi takšnega izvida, da je bila obtoženka v času storitve kaznivega dejanja nezmožna razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - neobrazložen ugovor
Če prvostopno sodišče napačno oceni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot obrazložen in utemeljen in zato postopa po 2. odst. 62. člena ZIZ, pritožbeno sodišče na podlagi utemeljene upnikove pritožbe prvostopni sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
sodni register - preoblikovanje družbe - vpis v register
Društvo z omejeno odgovornostjo v katero se je preoblikovala delniška družba obstaja od vpisa v register, šele z vpisom postanejo delnice poslovni deleži (čl. 544 ZGD). Do vpisa preoblikovanja v register so delnice vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - absolutna bistvena kršitev
Po 1. odstavku 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) mora zasebni delodajalec pred izrekom disciplinskega ukrepa delavca seznaniti z dejstvi, ki so podlaga disciplinskemu postopku oz. izrečenemu ukrepu, tako da je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve. Ker je delodajalec izdal sklep, s katerim je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, ne da bi pred tem delavca seznanil o zatrjevanih kršitvah, je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
regres za letni dopust - zapadlost - dogovor o načinu izplačevanja
Delavcu pripada regres za letni dopust, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu izplačila tega prejemka, vendar mora pravdna stranka, ki se na to sklicuje, dokazati obstoj takšnega dogovora.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 73.
zdravstvo - vrednotenje delovnega mesta - količnik
Ker je bil tožniku z izpodbijanim sklepom o določitvi plače za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu) priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, ki se po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vrednoti s količnikom od 2,65 do 3, ni podlage za določitev višjega količnika za to delovno mesto.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Teža kaznivih dejanj, katerih je obdolženec osumljen, način storitve in okoliščine dejanja, ob upoštevanju podatkov o prejšnjem življenju, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja podobnih kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
procesna predpostavka - ugovor zoper sklep delodajalca - neposredno sodno varstvo - zavrženje tožbe
1. Če delavec ni ugovarjal zoper sklep delodajalca, ker je bil zaradi osebne spremenjenosti omejen pri zavedanju in presojanju posledic svojega ravnanja, mora po prenehanju takšnega duševnega stanja najprej pri delodajalcu zahtevati vrnitev v prejšnje stanje in šele nato uveljavljati sodno varstvo. Če tožnik v takem primeru vloži tožbo neposredno pri sodišču, se tožba zavrže, ker ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenja spora. 2. Če se zavrže tožba v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepov delodajalca, je neutemeljen tudi denarni zahtevek za izplačilo nadomestila plač zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ni tudi dopustno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
Če je prevzemnik posla pripravljen odpraviti napako na izdelku, naročnik pa odpravo napake pogojuje s tem, da prevzemnik posla že opravljeno plačilo položi, je treba šteti, da je naročnik odklonil odpravo napake.
Pravne učinke prenehanja terjatve pred začetkom stečaja in s tem objektivne elemente izpodbojnosti, bi lahko imela samo izjava o pobotu dospele terjatve upnika z dospelo istovrstno terjatvijo dolžnika. V primeru, da sodišče ugotovi, da pobotna izjava ni bila dana, pravni učinki pobota ne nastanejo, to pa v posledici pomeni, da ni mogoče uspešno zahtevati njegovega izpodbijanja.