Ko fizična delitev stanovanja ni mogoča in ko ni možnosti, da bi eden od bivših zakoncev prevzel stanovanje in izplačal drugemu zakoncu vrednost njegovega deleža, preostane edina možnost delitve skupnega stanovanja njegova prodaja in razdelitev izkupička.
S tem ko je tožena stranka kljub tožnikovemu nasprotovanju navozila gramoz, utrdila in razširila pot preko tožnikovega zemljišča, na kateri je imela posest pravice služnosti, je tožnika motila v njegovi posesti, zato je opravičen do sodnega varstva.
Upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, sam pa je aktivno legitimiran kot stranka, če od lastnika izterjuje stroške, ki jih je sam predhodno plačal iz svojih sredstev.
Škoda, ki je stranki ob sklenitvi poravnave glede vse obstoječe in bodoče škode nista mogli pričakovati, je nova škoda in je oškodovanec posebej upravičen do odškodnine zanjo. Če nastane oškodovancu poleg pričakovane bodoče škode še nova škoda, mu gre odškodnina za razliko med dejansko in pričakovano škodo.
Za presojo, ali je storilec s svojim ravnanjem uresničil znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na vdoren način, je bistvenega pomena, ali je vstopil v tuj prostor proti volji lastnika in na nenavaden način, ki bo podan že v primeru, če bo v prostor vstopil brez uporabe posebne sile in brez večjega poškodovanja vhoda.
Uporaba pravega ključa, ki ga je našel v šopu ključev v ključavnici sosednjih vrat, po oceni pritožbenega sodišča že pomeni izvršitveno obliko takšnega kaznivega dejanja.
prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje - zunajzakonska skupnost
Ker pritožnik zatrjuje, da je živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, gre za spor o obsegu zapuščine in je treba postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pravdo.
Premoženje, ki ga je toženec pridobil v času pred uveljavitvijo ZZZDR, ne more biti skupno premoženje pravdnih strank, na katerem uveljavlja tožnica svoj stvarnopravni delež na podlagi zatrjevanega obstoja izvenzakonske skupnosti (četudi bi tej skupnosti podobna skupnost med njima v času pred uveljavitvijo ZZZDR morda tudi v resnici obstajala).
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
prodaja na obroke - izpolnitev obveznosti - pošiljanje po pošti
Vsebina tožničine obveznosti je bila v izročitvi knjig, medtem ko zaveza o pošiljanju položnic ni del obveznosti tožeče stranke v tem smislu, da bi kakorkoli vplivala na to, da tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, to je plačati kupnine.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
ZOR člen 1004, 1004/2, 1004, 1004/2. ZPP člen 337, 337.
solidarno poroštvo
Pri solidarnem poroštvu se dolžnik ne more sklicevati, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. Pritožnik ne more po pritožbi predlagati novih dokazov.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21428
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 169, 169.
preiskava - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Mamilo so policisti našli skrito v vozilu obdolženca, ko je prevažal tudi soobdolžena. Ne glede na to, da sta slednja zaslišana kot obdolženca zanikala, da naj bi obdolženi P. vedel, da je H. kupil mamilo, R. pa posredoval pri nakupu, pa okoliščine, o katerih povesta oba soobdolženca o vožnji iz K. za neznanim vozilom v okolico C., zaustavitev vozila in čakanje v gozdu na neznanca ter nato naložitev mamila v dveh vrečah v avto obdolženca in nato takojšnja vožnja nazaj v K. ter tudi dejstvo, da se obdolženci med seboj poznajo, kažejo na tisto stopnjo sprejemljive verjetnosti, ki je potrebna za zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje ni razveljavilo celotne priglasitve Okrajnega ljudskega odbora, pač pa le v zvezi z eno od štirih oseb, čeprav je bil predlog podan za razglasitev v celoti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev, sodišču prve stopnje pa je še naročilo, da mora postopati po določilu člena 416. ZKP.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/3, 188, 188/3, 210, 210/3.
mirovanje postopka - umik tožbe
Če nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka se po zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Tožena stranka nima pravno varovanega interesa, da izpodbija sklep o ustavitvi postopka, čeprav ni dala privolitve za umik tožbe.
S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo ni vabilo oškodovanca, ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Oškodovana pravna oseba je v predlogu za kazenski pregon že podala tudi premoženjskopravni zahtevek in ga tudi dokumentirala, zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da zaslišanje zakonitega zastopnika oškodovanca ni nujno potrebno in ga na glavno obravnavo tudi ni vabilo; njegovega zaslišanja pa tudi stranki nista predlagali. Državna tožilka, kot to izhaja tudi iz navedb v pritožbi, zaslišanja predstavnika oškodovanca v obtožnem predlogu ni predlagala, ker po njenem mnenju v tisti fazi postopka za to še ni bilo potrebe. Zaslišanja oškodovanca pa državna tožilka ni predlagala niti do konca glavne obravnave. Ker ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo izvajalo dokaze, za katere misli da niso potrebni, če jih tudi ni predlagala nobena od strank, ni mogoče pritrditi navedbam v pritožbi, da je zaradi nevabljenja oškodovanca na glavno obravnavo (kar je sicer kršitev določb kazenskega postopka), to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilno sodbe.