ZOR člen 174, 174/1, 176, 176/1, 174, 174/1, 176, 176/1. ZOZP člen 15, 15.
zavarovanje
Po zavarovalni pogodbi je zavarovanec pooblaščeni imetnik. Če je sklenitelj pogodbe vozilo izročil tožencu, je na toženca prešlo tolik pravic iz zavarovalne pogodbe, kolikor jih je imel sklenitelj. Toženc torej vežejo zavarovalni pogoji.
odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - višina odškodnine
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnikov o zatrjevanih duševnih bolečinah zaradi razžalitve dobrega imena in časti, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če tožnika nista hotela založiti za stroške izvedenca psihiatrične stroke, katerega sta najprej predlagala, to še ne pomeni, da ju o zatrjevani škodi ni treba zaslišati in ta dokaz v nadaljevanju oceniti.
stečajni postopek - asignacija - dvostranska pogodba - izpolnitev obveznosti
Pri sočasnih izpolnitvah dvostranskih (vzajemnih) pogodb, vsaj tedaj če sta obveznosti ekvivalentni, ne pride do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika. Kolikor stečajni dolžnik da, toliko (istočasno) prejme. Enako velja v primeru, če sam izpolni vnaprej.
Pogodba, sklenjena z odločilnim nedopustnim nagibom je nična samo, če so okoliščine, ki kažejo na sklenitev s takim nagibom, obstajale oziroma bile predvidljive že ob sklenitvi pogodbe. Dajatveni zahtevek, ki je sicer s tožbo uveljavljan kot posledica zahtevka na ugotovitev ničnosti, podredno pa razveljavitev pogodbe, je glede na dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka, mogoče obravnavati tudi neodvisno od omenjenih zahtevkov. Zato je bilo treba kljub zavrnitvi zahtevkov na ničnost in razveljavitev pogodbe sodbo prve stopnje glede odločitve o dajatvenem zahtevku razveljaviti. Kadar družbeni pravobranilec s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti, podredno razveljavitev pogodbe, obenem pa, da mora ena tožena stranka drugi toženi stranki plačati določen denarni znesek, sta toženi stranki enotna sospornika. Zato je treba na utemeljeno pritožbo ene spremeniti ali razveljaviti sodbo prve stopnje tudi glede druge tožene stranke, čeprav se ta ni pritožila, tožbeni zahtevek pa je celo pripoznala.
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
ZOR člen 1004, 1004/2, 1004, 1004/2. ZPP člen 337, 337.
solidarno poroštvo
Pri solidarnem poroštvu se dolžnik ne more sklicevati, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. Pritožnik ne more po pritožbi predlagati novih dokazov.
Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
Vse novo nastale občine, pravne naslednice Mesta Ljubljane, so do sklenitve sporazuma o delitvi premoženja in o ureditvi drugih medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij enotni sosporniki, niso pa nujni sosporniki. Zahteva, da bi do sprejema delitvene bilance, na aktivni strani morale v sodnih postopkih nastopati le vse novo nastale občine skupaj, bi pomenila odvzem pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja Ustava RS v 23. členu.
Pravna prednika pravdnih strank sta nedvomno sklenila ustno menjalno pogodbo, ki je bila tudi realizirana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je menjalna pogodba veljavna, čeprav ni bilo ugotovljeno ali je bila sklenjena v pisni obliki ali ne.
Dolžnik ne more uspešno kot ugovorni razlog uveljavljati pomanjkanja aktivne legitimacije upnika (banke) z navedbami, da je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici, kajti upnik - banka ima pravico izbirati ali bo izterjala dolg od dolžnika neposredno ali pa bo zahtevala plačilo dolžnikovega dolga od zavarovalnice.
Nujna pot je le tisti del (morda že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Če je med udeleženci postopka mejna linija sporna in ni jasno po čigavem zemljišču obstoječa pot poteka, ni mogoče določiti natančnega poteka nujne poti.
S tem ko je tožena stranka kljub tožnikovemu nasprotovanju navozila gramoz, utrdila in razširila pot preko tožnikovega zemljišča, na kateri je imela posest pravice služnosti, je tožnika motila v njegovi posesti, zato je opravičen do sodnega varstva.
Upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, sam pa je aktivno legitimiran kot stranka, če od lastnika izterjuje stroške, ki jih je sam predhodno plačal iz svojih sredstev.
Odškodnina za 46 let staro tožnico, ki je utrpela poškodbeni razpok ozkega črevesja, vnetje trebušne mrene, številne udarnine širokega črevesja, razpok vranice pod ovojnico, zlom 5. - 7. rebra na levi strani, zlom krila črevnice, desne nadlahti, štirih zgornjih sekalcev in izliv krvi v popljučnično votlino obojestransko, za telesne bolečine in nevšečnosti 3.500.000 SIT, za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3.200.000 SIT, za skaženost 300.000 SIT je pravična odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 154, 154/1, 172, 172/1.
odgovornost države
Ni upošteven ugovor države (tožene R. Slovenije), po katerem naj ne bi odgovarjala za škodo, ki je nastala zaradi medsebojnega osebnega spora z drugim vojakom, saj udeleženci škodnega dogodka niso bili v osebnih sporih, temveč je šlo za trenutno situacijo, do katere ne bi prišlo, če bi pooblaščena oseba tožene stranke opravljala svoje dolžnosti tako, kot je od nje pričakovano in zahtevano s predpisi, na katekre se sklicuje sodišče prve stopnje (Zakon o obrambi in Pravila službe v Slovenski vojski).
Vseeno je, ali se je tožena stranka z investicijo strinjala in ali je vedela, da bo postala lastnica stanovanja, bistveno je, da ima od investicije korist, odkar je postala lastnica.
Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi (29. člen ZPP). To besedilo je treba razumeti tako, da to velja le za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah.