Tudi pred pravdo zaradi motenja posesti je mogoče z začasno odredbo zahtevati odstranitev škarpe v meri, da bo mogoče upnica imela dostop do svoje počitniške hišice.
ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
dokazno breme - vzročna zveza
S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - krivdna odgovornost
Zavarovanka tožene stranke je povzročila okoliščine zaradi katerih je mld. tožnici nastala škoda, zato je podana njena krivdna odgovornost za nastali škodni dogodek v 80%, v preostalih 20% pa je podana odgovornost mld. tožnice. Osnovna šola kot zavarovanka tožene stranke je namreč mld. tožnici naročila, da mora hitro prinesti diplome, zaradi česar je mld. tožnica po najkrajši poti stekla ponje k hišniku in se pri tem na sicer manj strmem, vendar pa spolzkem, pobočju poškodovala.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.
Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
Spremenjene okoliščine na strani mld. tožnice, katere potrebe so se povečale, ni edini upoštevni razlog za presojo utemeljenosti zahtevka na zvišanje preživnine, saj je treba ob tem upoštevati tudi tiste okoliščine, ki so imele za posledico spremenjene preživninske možnosti slehernega izmed obeh preživninskih zavezancev.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ob razlagi pogodbe je potrebno upoštevati tudi fazo pogajanj ter ugotoviti, ali je bila volja obeh pogodbenikov, da se nepremičnina proda obremenjena s hipoteko.
Ena od dolžnosti najemodajalca poslovnega prostora je, da izroči najemniku poslovni prostor v stanju, kot je določen v pogodbi. Glede na to, da je bila najemnica seznanjena z dejstvom, da še ni bilo izdano dovoljenje za uporabo objekta in je soglašala, da takšen poslovni prostor najame, je najemodajalka svojo dolžnost izpolnila in prostore izročila v stanju, kot sta se dogovorili (14. čl. ZPSPP). Torej odstop najemnika iz tega razloga ni mogoč (15. čl. ZPSPP).
Ker dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava terjatev upniku, izpodbija pa le sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, je presojati njen ugovor kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.