ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 154, 154/1, 172, 172/1.
odgovornost države
Ni upošteven ugovor države (tožene R. Slovenije), po katerem naj ne bi odgovarjala za škodo, ki je nastala zaradi medsebojnega osebnega spora z drugim vojakom, saj udeleženci škodnega dogodka niso bili v osebnih sporih, temveč je šlo za trenutno situacijo, do katere ne bi prišlo, če bi pooblaščena oseba tožene stranke opravljala svoje dolžnosti tako, kot je od nje pričakovano in zahtevano s predpisi, na katekre se sklicuje sodišče prve stopnje (Zakon o obrambi in Pravila službe v Slovenski vojski).
odškodnina za negmotno škodo - duševne bolečine - višina odškodnine
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnikov o zatrjevanih duševnih bolečinah zaradi razžalitve dobrega imena in časti, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če tožnika nista hotela založiti za stroške izvedenca psihiatrične stroke, katerega sta najprej predlagala, to še ne pomeni, da ju o zatrjevani škodi ni treba zaslišati in ta dokaz v nadaljevanju oceniti.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
S tem ko je tožena stranka kljub tožnikovemu nasprotovanju navozila gramoz, utrdila in razširila pot preko tožnikovega zemljišča, na kateri je imela posest pravice služnosti, je tožnika motila v njegovi posesti, zato je opravičen do sodnega varstva.
Upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, sam pa je aktivno legitimiran kot stranka, če od lastnika izterjuje stroške, ki jih je sam predhodno plačal iz svojih sredstev.
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
Ker sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede procenta invalidnosti tožnice, od katerega je odvisna utemeljenost njenega zahtevka za plačilo zavarovalnine, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izselitev iz stanovanja - krivdni razlog - zakonec
Dogovor zakoncev po 47. čl. ZZZDR o tem, kje bosta po sklenitvi zak. zveze živela, zajema tudi njune otroke iz prejšnjih zakonskih zvez, ki so vsakemu od njiju dodeljeni v varstvo in vzgojo in zato živijo z njima. Zato eden od zakoncev ne more zahtevati izselitve polnoletnega otroka drugega iz skupnega stanovanja, češ da ga zaseda nezakonito, če mu ni mogoče očitati katerega od krivdnih razlogov iz 53. čl. SZ.
Nujna pot je le tisti del (morda že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Če je med udeleženci postopka mejna linija sporna in ni jasno po čigavem zemljišču obstoječa pot poteka, ni mogoče določiti natančnega poteka nujne poti.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - neplačevanje preživnine
Ko je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti, pa sodišče prve stopnje ni podaljšalo le tega roka, ampak je v nasprotju z odločbo o določitvi posebnega pogoja v okviru preizkusne dobe pri izrečeni pogojni obsodbi obsojencu, kjer je določen znesek 322.578,00 SIT kot zaostala preživnina, obsojencu prištelo še do izdaje sodbe neplačane zneske preživnine in tako tudi poseglo v izrek pravnomočne sodbe. Določba 54. člena Kazenskega zakonika dovoljuje v primeru, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša, le podaljšanje tega roka.
prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje - zunajzakonska skupnost
Ker pritožnik zatrjuje, da je živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, gre za spor o obsegu zapuščine in je treba postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pravdo.
Premoženje, ki ga je toženec pridobil v času pred uveljavitvijo ZZZDR, ne more biti skupno premoženje pravdnih strank, na katerem uveljavlja tožnica svoj stvarnopravni delež na podlagi zatrjevanega obstoja izvenzakonske skupnosti (četudi bi tej skupnosti podobna skupnost med njima v času pred uveljavitvijo ZZZDR morda tudi v resnici obstajala).
Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
pritožba - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Dolžnica je s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi v okviru zakonskih možnosti uspela, v tej fazi postopka namreč ugodnejše odločbe ne more pričakovati. Sodišče prve stopnje pa je odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, zato pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni utemeljena.
Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi (29. člen ZPP). To besedilo je treba razumeti tako, da to velja le za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah.