V postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja ter stopnja njegove kazenske odgovornosti utemeljujejo izrek sodnega opomina.
če sodišče prve stopnje obsojenčev odgovor na pritožbo oškodovanca v postopku za preklic pogojne obsodbe napačno šteje kot pritožbo zoper sodbo in jo zavrže kot prepozno, višje sodišče na obsojenčevo pritožbo takšen sklep zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ob pravilni uporabi zakona razveljavi.
Če nasprotna stranka prekorači 8 dnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo sodišče takšnega odgovora ne zavrže, ker gre za procesni in ne prekluzivni rok in ker v zakonu nima pooblastila.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu naložilo plačilo razmeroma visokih stroškov kazenskega postopka z utemeljitvijo, da se bo obdolženec moral potruditi in najti delo. Odločitev o dolžnosti plačila stroškov postopka sme temeljiti le na okoliščinah, ki so podane ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah zaradi katerih obstaja dvom v realne zmožnosti obtoženca, da plača stroške postopka.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne gre za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od njegove volje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje nadomestila, ki pripada invalidu za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. členu ZPIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
neopravičen izostanek z dela - predčasno zaključen bolniški stalež - kvalifikatorne okoliščine
Delavec ni vedel, da mu je zdravnik predčasno zaključil bolniški stalež z datumom 16.6.1997, ker se je tedaj nahajal doma v BiH, namesto v samskem domu v Sevnici, vendar je tožnikova nepoučenost o predčasnem zaključku bolniškega staleža posledica njegovega ravnanja, ker je kršil navodila o zdravljenju in odšel v BiH. Zato je njegov izostanek z dela po 17.6.1997 neopravičen. Večdnevni izostanek delavca z dela v času, ko bi bilo njegovo delo nujno potrebno, zaradi česar delavcu ni bil odobren zaprošeni dopust od 12.6.1997 dalje, nato pa je v istem času nastopil bolniški stalež, povzroča zaplete pri organiziranju dela, zato so podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR.
V individualnem delovnem sporu ni dopustna izdaja sodbe zaradi izostanka, kadar obstoj procesnih predpostavk (predhodni postopek pri delodajalcu) ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 332. člena ZPP.
ZUP člen 249, 249-2, 249-3, 249-5, 252, 252/4, 253, 253/23. ZPIZ člen 253, 253/1.
obnova postopka - 5-letni prekluzivni rok
Toženec - ZPIZ je utemeljeno zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ki ga je vložil v letu 1996 zoper odločbo, ki je postala pravnomočna v letu 1984. Dejstvo, da je bil tožnik do leta 1996 na zdravljenju v psihiatrični bolnici in ni mogel vložiti predloga za obnovo postopka, ni razlog za podaljšanje 5-letnega roka po 4. odst. 252. čl. ZUP, saj ne gre za razloge iz 2., 3. in 5. tč. 249. čl. ZUP (če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, če temelji odločba na sodbi, izdani v kazenskem postopku in v postopku o gospodarskem prestopku, pa je sodba pravnomočno razveljavljena, oz. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih tožbah drugače rešil).
priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Ker je obsojenec tuj državljan, sedaj je utemeljeno osumljen storitve hude oblike kaznivega dejanja ropa in je bil že večkrat kaznovan, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana tako visoka stopnja verjetnosti, da bi obtoženec na prostosti pobegnil, ali ponovil kaznivo dejanje, da je pripor neogibno potreben.
Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.
Samo dejstvo, da podjetje, ki se je preoblikovalo v kapitalsko družbo z izdajo internih delnic po ZDK, ni uskladilo lastninskih razmerij z določbami ZLPP, ne predstavlja domneve, da so popusti pri izdaji internih delnic bili v škodo družbenega kapitala, če ni ugotovljeno, da višina popustov ne odstopa od višine možnih popustov po ZLPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Dolžnost sodnega izvršitelja je, da na podlagi 82. in 83. čl. ZIZ opravi rubež, zarubi pa stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Sodni izvršitelj bi lahko vstopil v prostore dolžnika, četudi dolžnik pri rubežu ne bi bil navzoč (4. odst. 82. čl. ZIZ), o rubežu pa bi nato izvršitelj obvestil dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč (5. odst. 82. čl. ZIZ).
Kakršnekoli zahteve dolžnika o izkazovanju izvršitelja s potrdilom o opravljenem živilskem pregledu so zato neutemeljene. Ker je bilo ravnanje dolžnika nepravilno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbo 3. alinee 33. čl. ZIZ in izreklo dolžniku denarno kazen.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2.
stroški postopka - stroški zastopanja - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 358, 358-2, 365, 365-3, 358, 358-2, 365, 365-3.
odlog plačila
Če tožnik zaradi težkih ekonomskih razmer ne more plačati sodnih taks, na podlagi pravnomočne sodbe pa je razvidno, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, in bo v tem postopku, v katerem vtožuje denarni zahtevek (odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) v pretežni meri uspel (pcto 20.520.000,00 SIT), sodišče odloži plačilo sodne takse do pravnomočnosti sodne odločbe, saj se bo njegovo ekonomsko stanje nedvomno izboljšalo.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ se podjetnikom posameznikom pošta vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Sodno pošiljko za dolžnico je dne 8.11.1999 prejela pooblaščenka (glej povratnico k redni št. 11). To pa pomeni, da je bila vročitev sodne pošiljke opravljena v skladu s 1. odst. 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da vzroka za obravnavano prometno nesrečo ni moč iskati v obtoženčevi prehitri vožnji, temveč v nenadnem zavijanju kolesarja v levo.
Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
disciplinski postopek - nezavestna malomarnost - šofer
Narava kršitve - (nezavestna) malomarnost pri zagonu motorja in nepravočasna zaznava nepravilnosti delovanja motorja - ter olajševalne okoliščine na strani delavca (nekaznovanost, pripravljenost, da se izogne konfliktom in socialne razmere, tj. skrb za dva šoloobvezna otroka), dopuščajo pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.