Upravnik je samo zakoniti zastopnik lastnikov stanovanja, zato ni aktivno legitimiran, da v svojem imenu sodno izterjuje uporabnino (najemnino) od uporabnika stanovanja.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
novo izvršilno sredstvo - ugovor - ugovorni razlogi
Ugovorni razlogi v ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo, so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
Tožnik ima pravico do povrnitve stroškov najema za motorno vozilo kombi za čas popravila svojega osebnega vozila, s katerim je opravljal svojo dejavnost razvoza sadja in zelenjave na drobno, vendar jo mora po višini izkazati.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - plačilo odvetniških storitev - odvetniška tarifa - vrednost točke
Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času plačila.
Tudi oseba, ki po volji lastnika motornega vozila - sklenitelja zavarovalne pogodbe z zavarovalnico upravlja s tem vozilom, je zavarovanec v smislu Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in je torej tudi oseba, katerih premoženjski interes je zavarovan. Zato, čeprav ni sklenila z zavarovalnico zavarovalne pogodbe, ima zavarovalnica od te osebe pravico zahtevati povračilo zneskov odškodnine, ki jih je plačala tretji osebi, če obstoje okoliščine, ki imajo po Pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.
Ker sodišče prve stopnje, ob tem da toženec ni bil prisoten na glavni obravnavi, je pa oporekal tožbenemu zahtevku, ni izdalo sodbe zaradi izostanka, ampak je o zadevi meritorno razsodilo, je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z določbo 3. točke 332. člena ZPP/77, neutemeljen.
Sodišče v skladu z določbo 2. odst. 147. člena ZIZ ustavi izvršbo že na podlagi dejstva, da na dolžnikovem računu v enem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, o čemer APP obvesti sodišče in ob tem vrne sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti.
Posledice ustavitve, kadar izvršbe iz dejanskih razlogov ni mogoče opraviti, določa 2. odst. 76. člena ZIZ. Glede na to, da sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje temveč pravnomočna sodna odločba, ostane tak sklep v veljavi kljub ustavitvi izvršbe.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - alkoholiziranost - odmera kazni
Ker je obdolženec storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po členu 325/I KZ zaradi grobih kršitev dveh temeljnih cestnoprometnih predpisov (vožnja skozi rdečo luč na semaforju in vožnja v vinjenem stanju), po prometni nezgodi pa je bil pravnomočno kaznovan zaradi podobne kršitve (izsiljevanje prednosti) tudi pri sodniku za prekrške, državni tožilec v pritožbi utemeljeno opozarja, da izrečena pogojna obsodba ne bo dosegla namena kaznovanja. Zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžencu izreklo kazen pet mesecev zapora.
ZPP člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
ničnost - dokaz - pravdni postopek
Dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti ne pomeni, da bi moralo samo, brez ustreznih navedb, ugotavljati možne razloge za ničnost sklenjenega dogovora. ZPP tudi toženi stranki nalaga, da se izjavi o navedbah in dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tudi za upoštevanje ugovora velja, da bi morala tožena stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki bi sodišču omogočali presojo pravne podlage za morebitne pravne posledice.