Pravdni stranki sta ne glede na nasprotno ponudbo tožnice po 41.čl. ZOR že tedaj (torej takoj) dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - t.j. višini odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči. Znesek, naveden v predlagani poravnavi, se z izjemo odvetniških stroškov, ni nanašal na posamezne odškodninske postavke, temveč na celotno v škodnem dogodku utrpelo škodo in ta znesek je tožeča stranka sprejela kot primerno odškodnino. Smisel poravnave je tudi bil z vzajemnim popuščanjem odpraviti negotovosti glede višine te odškodnine (1089. čl. ZOR). Odvetniški stroški pri tem ostajajo le stranska točka pogodbe. To pa pomeni, da je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na 2. odst. 32. čl. ZOR pravilno.
1/ Smučišče samo po sebi ni nevarna stvar, smučanje pa, čeprav ni nenevarno, vsebuje vsakokraten zavestni dejavnik tveganja. Smučišče na katerem se je zgodila nesreča, kritičnega dne ni bilo izredno glede na običajne lastnosti smučišč, zato upravljalec smučišča ne odgovarja objektivno. Upravljalec smučišča, je dokazal, da je poskrbel, da je bilo smučišče urejeno v skladu z določbami Zakona o varnosti na javnih smučiščih (ZVJS), torej tako da je bila zagotovljena varnost smučarjev in s tem dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. 2/ V skladu z določbo 21. člena ZVJS mora smučar izbirati smer vožnje tako, da ne ogroža drugih smučarjev, prehitevati v razdalji, ki pušča prehitevanemu smučarju dovolj prostora za manevriranje ter prilagoditi hitrost in način vožnje svojemu znanju in vremenskim razmeram. 3/ Odškodnina za nepremoženjsko škodo mora biti vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik v ugovoru svoj dolg priznava in ne navaja nobenega od razlogov, ki jih zakon primeroma našteva, ne drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Finančna stiska ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
Ker v postopku ni bilo sporno dejstvo, da toženka stanuje v pritličju in dvigala ne uporablja, je sodišče utemeljeno zavrnilo zahtevek na plačilo stroškov vzdrževanja dvigala.
Po določbi 2. odst. 196. čl. ZPP/77 se sicer do konca glavne obravnave tožba lahko razširi na novega toženca, vendar je potrebna njegova privolitev. Te njegove privolitve sodišče v nobenem primeru ne more in ne sme suplirati.
Če sodišče podvomi v pristnost predloženega pisnega pooblastila, s sklepom naloži pooblaščencu, da predloži overjeno pooblastilo. Če pooblaščenec v roku, ki mu ga je postavilo sodišče, ne predloži overjenega pooblastila, vlogo zavrže.
začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja
Smiselna uporaba določb ZIP-a za zavarovanje terjatev, kot to določa 244. člen ZIP pokaže, da določbe 50. člena ZIP ni mogoče uporabljati v primeru ugovora zoper sklep o začasni odredbi.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
negmotna škoda - duševne bolečine ob smrti bližnjega - smrt ožjega družinskega člana - pravična odškodnina
Pravična odškodnina je tista, ki je primerljiva z odškodninami, ki jo sodišča prisojajo v bistveno podobnih primerih, hkrati pa pomeni primerno satisfakcijo za oškodovanca v konkretnem primeru.
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
ZPP (1977) člen 190, 190/6, 191, 190, 190/6, 191. ZPSPP člen 8, 8/2, 28, 28/2, 8, 8/2, 28, 28/2.
sprememba tožbe
Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).
Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).
novo izvršilno sredstvo - ugovor - ugovorni razlogi
Ugovorni razlogi v ugovoru zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo, so omejeni na novo izvršilno sredstvo.