S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.
Upnik lahko prehod terjatve nase po 1. odst. 24. člena ZIZ dokazuje s sklicevanjem na Ustavni zakon o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur.l. RS št. 45/I z dne 27.7.1994).
Za vprašanje, ali je mogoče stranko oprostiti plačila stroškov postopka, glede na njen status samostojnega podjetnika, je odločilno, ali je bila samostojni podjetnik v času vložitve tožbe, in ne v času, ko je vložen predlog za oprostitev.
ZZK člen 3, 9, 10, 15, 18, 3, 9, 10, 15, 18. ZIZ člen 250, 250/1, 251, 250, 250/1, 251.
predlog za zavarovanje - spremembe vpisa
Predlog za vpis sprememb na že vpisani zastavni pravici v zemljiški knjigi, ki ga je upnik zmotno poimenoval "predlog za zavarovanje terjatve" mora sodišče prve stopnje, ki vodi zemljiško knjigo preizkusiti po njegovi vsebini, torej mora ugotavljati, ali so podane procesne in materialnopravne predpostavke za vpis teh podatkov v zemljiško knjigo po določbah ZZK. Za zavrnitev zahtevka ne zadostuje le ugotovite, da niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje denarne terjatve po določbah ZIZ.
nepopolna vloga - stranka - sposobnost biti stranka - označba stranke - samostojni podjetnik - firma
Firma samostojnega podjetnika mora obvezno vsebovati podjetnikovo ime in priimek ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika ("s.p."). Takšna označba samostojnega podjetnika je v pravnem prometu obvezna, medtem ko fantazijski dodatek firme (v konkretnem primeru je upnik označil dolžnika samo s tem delom firme) ni obvezen (prim. 13. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 72. čl. ZGD), zato označba stranke samo s fantazijskim dodatkom firme ne zadošča za popolnost vloge v smislu 2. odst. 105. čl. ZPP.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
Če škodni dogodek ni posledica specifičnosti, ki jo predstavlja pot na delo ter ni v nikakršni zvezi z delom, marveč je posledica življenja kot takega, ni podan temelj po 73. členu ZTPDR.
Po določilu 221.a čl. ZPP/77 sodišče v primeru, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejastva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ta pravila pa vsebujejo predpisi materialnega prava, v konkretnem primeru določila Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti kot pogodbenega materialnega prava. Po njihovem 3. čl. se med drugim šteje (domneva), da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče; zavarovanec pa lahko dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo na podlagi dokaznega bremena, katerega pa je naložilo toženi stranki.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - najemno razmerje
2. odst. 482. čl. ZPP uporabe meril iz 1. 1odst. 481. čl. ZPP ne izključuje za spore iz najemnih in zakupnih razmerij. Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, se torej v tem sporu uporabljajo skladno s 481. čl. ZPP pravila o postopku v gospodarskih sporih, za te spore pa je pristojno po 6. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP okrožno sodišče.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.