ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev stroškov
Upnik je v predlogu za izvršbo priglasil samo stroške za sestavo predloga, kar mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi tudi priznalo. V predlogu je sicer med drugim navedel, naj se dolžniku naloži plačilo "...sodno določenih stroškov izvršilnega postopka, razvidnih iz sodne štampiljke...", vendar ni specificiral, kateri stroški naj bi to bili, torej ni določeno in opredeljeno navedel, da zahteva tudi povrnitev stroškov za sodno takso (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP), zato mu ti stroški ne gredo.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 283.člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP s tem, ko v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tako prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca o pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke - patologa, da ugotovi stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v času prometne nezgode. Napadena sodba nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo spremenjeno mnenje izvedenca iz glavne obravnave. Enako nima razlogov v zvezi s spremenjenim zagovorom obdolženca o času, vrsti in količini zaužitja alkohola, pa tudi ne razlogov o očitku iz obtožbe, da je obdolženec kršil določilo prvega odstavka 30.člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP).
Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba po 1. odst. 76. čl. ZPP/99. Zato je lahko pravdna stranka tudi V. G., sodišče prve stopnje pa je napačno uporabilo določbo 1. odst. 81. čl. ZPP/99, ko je zahtevalo od tožeče stranke, naj pravilno označi toženo stranko. V.G. namreč lahko nastopa kot stranka v postopku. Zato je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbo 1. odst. 81. čl. v zvezi s 5. odst. 81. čl. ZPP, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (1. odst. 339. čl. ZPP).
Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, kar je potrdila tudi tožeča stranka, da tožena stranka ni samostojni podjetnik posameznik, pa bo moralo glede na pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim se je slednje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ki je postal pravnomočen dne 10.2.1999, po 1. odst. 24. čl. ZPP/99 in 1. odst. 25. čl. ZPP/99 poslati spis višjemu sodišču, da bo odločilo o sporu o pristojnosti med Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
povzročitev splošne nevarnosti - povzročitev nevarnosti na deloviščih
Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
Ugotovitvena tožba je dopustna le v primeru, če ima tožnik pravni interes na ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni interes pa mora biti podan tudi na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel, mora tožnik tožbo v tem delu umakniti, sicer jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
Sodišče mora preveriti izračune premalo izplačanih plač, kot izhaja iz potrdil tožene stranke o premalo izplačanih plačah, izdanih za potrebe postopka lastninskega preoblikovanja. Ugotoviti mora, kakšne so bile dejanske razlike v plačah in sicer med izplačano plačo in plačo, ki bi morala biti izplačana tožnici po SKPG in KP za gradbene dejavnosti RS, znižano za 20% (v letu 1991), za leto 1992 pa med izplačano plačo in plačo, kot bi morala biti izplačana glede na prej navedene kolektivne pogodbe, pri čemer je razlika lahko nastajala le v slovenskih tolarjih, ne pa v DEM, kot to izhaja iz potrdil tožene stranke.
posodbena pogodba - poškodovanje tuje stvari - odškodnina
Tožeča stranka kot posodnik ni trdila, da je tožena stranka kot izposojevalec s svojim protipravnim dejanjem prispevala k poškodovanju na posodo dane stvari, zato z odškodninskim zahtevkom ni mogla uspeti.
ZPSPP člen 26, 26/2, 29, 29/4, 26, 26/2, 29, 29/4.
najemnina
Najemnik ni predložil dokaza, da je najemno pogodbo odpovedal v obliki in na način določen v ZPSPP, najemnik pa je z listinami tudi dokazal, da je poslovne prostore najemnik v spornem obdobju še uporabljal, zato je dolžan plačati najemnino.
interes pravičnosti - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti
Zaključka, ali je postavitev zagovornika v interesu pravičnosti, ni moč opreti na okoliščine, ki so povezane z vnaprejšnjo domnevo o zavlačevanju postopka in s starostjo kazenske zadeve. Takšna ocena mora izhajati predvsem iz okoliščin, nanašajočih se na obsežnost obravnavane zadeve, tako v njenem dejanskem pogledu, kot tudi v pogledu zahtevnosti pravne problematike, v povezavi z obdolženčevo sposobnostjo dojemanja vsega tistega, kar ga bremeni.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - begosumnost
Čeprav je obdolženec star šele 18 let pa podatki o obravnavanju pri sodniku za mladoletnike, ki kažejo na to, da so mu bili zaradi številnih kaznivih dejanj zoper premoženje izrekani najstrožji vzgojni ukrepi ter ob upoštevanju teže in okoliščin storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. odst. 218. čl. KZ, kažejo na tolikšno stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
ZZK člen 3, 9, 10, 15, 18, 3, 9, 10, 15, 18. ZIZ člen 250, 250/1, 251, 250, 250/1, 251.
predlog za zavarovanje - spremembe vpisa
Predlog za vpis sprememb na že vpisani zastavni pravici v zemljiški knjigi, ki ga je upnik zmotno poimenoval "predlog za zavarovanje terjatve" mora sodišče prve stopnje, ki vodi zemljiško knjigo preizkusiti po njegovi vsebini, torej mora ugotavljati, ali so podane procesne in materialnopravne predpostavke za vpis teh podatkov v zemljiško knjigo po določbah ZZK. Za zavrnitev zahtevka ne zadostuje le ugotovite, da niso izpolnjeni pogoji za zavarovanje denarne terjatve po določbah ZIZ.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 350, 350/2, 365, 365/2, 366.
poprava nepopolne vloge - zavrženje tožbe
Če tožnik po pozivu in opozorilu, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi ali dopolni, tega ni storil, niti ni vloge vrnil sodišču, se vloga zavrže.