Odškodninska odgovornost je med pravdni stranki porazdeljena pravilno Stroški mladoletnega tožnika, okoliščina, da so tudi pred tožnikovo poškodbo negodovali nad prelahko progo (predvidljivost škodnega ravnanja) in dejstvo, da je več otrok daljši čas smučalo izven označene smučarske proge, so sodišču prve stopnje narekovale odločitev, da je šola v večjem deležu odgovorna za tožniku nastalo škodo (60 %:40 %).
Ker je tožena stranka vknjižena kot lastnica spornih posesti v z.k. na podlagi pravočasne odločbe o denacionalizaciji, napaka v postopku denacionalizacije ne more biti pravna podlaga za zahtevan vpis lastninske pravice v z.k. in ugotovitev, da je lastnica.
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena za škodne dogodke na območju BiH, ne glede na to, da je bilo v nesreči na tem območju udeleženo samo vozilo zavarovanca.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ne pridejo v poštev določbe Zakona o sodnih taksah (taksne tarife) o 100 % povečani sodni taksi v postopku v gospodarskih sporih.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.
Dejstvo, da si dolžnik prizadeva za iskanje primernega stanovanja, ni razlog za odlog dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja upnici.
Zgolj strokovno mnenje Oddelka za kriminalistično tehniko pri UNZ o tem, da gre v vseh štirih primerih za identične odtise obtožencu zasežene superge z najdenimi sledmi na krajih storitve kaznivih dejanj, ne da bi bilo v postopku pojasnjeno, koliko in kakšne individualne karakteristike so za takšen zaključek potrebne, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja dovolj tehten dokaz za krivdorek, še posebno, ker bi sodišče prve stopnje ugotovitve kriminalističnega strokovnjaka lahko preverilo tudi z izvedencem, česar pa ni storilo.
Ker tako zaradi nepopolne izvedbe dokazov utegne biti dejansko stanje zmotno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obtoženca in njegove zagovornice ter izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo.
Prepoved prodaje stanovanja, ki jo je sedanji lastnik stanovanja dogovoril s prodajalcem ob nakupu, ne zajema tudi prepovedi izvršilnemu sodišču stanovanje prodati zaradi poplačila terjatev dolžnikovih upnikov. Prepoved odtujitve iz 122. člena SZ se namreč nanaša le na odtujitev s pogodbo ali drugim pravnim poslom, medtem, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.
Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.