Lega, širina in dolžina poti ter razne izmere v metrih in centimetrih niso ključna vprašanja v predmetni motenjski pravdi. Bistveno je vprašanje zadnjega stanja (so)posesti poti in varstva enega soposestnika proti drugemu, ki je z zgraditvijo škarpe na sredi skupne poti onemogočil dotedanji način izvrševanja oblasti nad stvarjo.
ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Zato sta pogodbeni stranki svoje sprejete obveznosti dolžni izpolniti in zanje tudi odgovarjata.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
Za žaljivo obdolžitev in za kršitev domneve nedolžnosti ni treba, da bi povzročitelj škode navedel konkreten člen Kazenskega zakonika. Dovolj je, da je iz njegovega opisa oškodovančevega dejanja mogoče brez težav razbrati vse znake kaznivega dejanja, v konkretnem primeru torej, da je tožnik kot policist pri opravljanju svoje službe z zlorabo svojih policijskih pooblastil s tožencem grdo ravnal.
Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena Stanovanjskega zakona so dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona imel, bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu obveznosti v celoti, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ, saj ne glede na konkretno vsebino ugovornih razlogov razveljavlja sklep o izvršbi v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
Posrednikova dolžnost je v tem, da naročitelja spravi v stik s tretjo osebo, od interesentov pa je odvisno ali se bosta spustila v pogajanja in ali bosta sklenila pogodbo. Posrednik je dolžan posredovati pri pogajanjih samo, če je s posredniško pogodbo posebej prevzel tako obveznost.
Po določbi 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za sojenje v sporu v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Ker je tožena stranka vknjižena kot lastnica spornih posesti v z.k. na podlagi pravočasne odločbe o denacionalizaciji, napaka v postopku denacionalizacije ne more biti pravna podlaga za zahtevan vpis lastninske pravice v z.k. in ugotovitev, da je lastnica.
Vknjižba (vsebinsko gledano zaznamba) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi na podlagi izdaje začasne odredbe ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnino in dovolitev vpisov na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnino.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.