Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
Obtoženka se je oškodovancem lažno predstavljala kot uspešna poslovna ženska, ki trguje z delnicami, vlaga denar v podjetniške posle, veliko služi s prodajo farmacevtskih izdelkov in sanitetnega materiala in jih na ta način ter tudi z obljubami o visokih obrestih, spravila v zmoto in jih zapeljala, da so ji izročili različne zneske denarja, pri tem pa je oškodovance puščala v zmoti tudi tako, da je nekaterim izplačala dogovorjene visoke obresti in obenem oškodovancem zamolčala, koliko denarja si je že izposodila (oziroma zamolčala svojo prezadolženost v letu 1994). Ob oceni zagovora obtoženke in izpovedbah zaslišanih oškodovancev, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma o goljufivem namenu obtoženke v času storitve posameznih dejanj in so prepričljivi tudi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče ni sledilo zagovoru obtoženke, da je bila vselej prepričana, da bo dolg poravnala in zato pritožba, zgolj s ponavljanjem zagovora obtoženke (da gre le za civilno pravno razmerje med obtoženko in oškodovanci oziroma za neizpolnitev obveznosti) dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o kazenski odgovornosti obtoženke, kar vse je v izpodbijani sodbi dovolj jasno in razumljivo obrazloženo, ne more omajati.
ZTLR člen 39, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožeče stranke, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožeče stranke do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1.odst. 14. čl. ZTLR), zamenjava ključavnice na vhodni vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno bi ob slabovernosti toženca narekovalo materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče v teku prekinitve stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler prekinitev postopka traja (2. odst.
214. čl. ZPP). To pomeni, da so pravdna dejanja sodišča, opravljena v času, ko je pravdni postopek po zakonu prekinjen, brez pravne veljave. Ker je sodišče prve stopnje v tem času v nasprotju z navedenimi določili ZPP opravilo glavno obravnavo in izdalo izpodbijano sodbo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 354. čl. ZPP.
Glede na vse povedano pritožbeno sodišče meni, da ni šlo za napad s strani tožnika, temveč za obrambno reakcijo, saj se je napad s strani toženca že začel tedaj, ko je prišel v tožnikovo kopalnico, vpil nad tožnikom in ga porinil v vrata. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kar je sicer prvostopno sodišče tudi storilo, da je bil napadalec dosti mlajši in močnejši od tožnika, ki je bil takrat star 65 let. Povsem logično je pritožbeno zatrjevanje, da je bilo v danih okoliščinah tožnika utemeljeno strah tako zase kot za vnukinjo. Glede na povedano se kot neprepričljiv izkaže očitek prvostopnega sodišča glede tožnikovega delnega sodelovanja v pretepu in glede njegove lahkomiselnosti, da si je toženca sploh upal udariti, poznavaje njegovo napadalnost. Ker torej tožnik za nastanek škode ni sokriv, zanjo 100% odgovarja toženec po 1. odstavku 154. člena ZOR.
V konkretni zadevi (še) ni dolžnikovega ugovora, zato lahko izvršilni postopek poteka le pri krajevno pristojnem sodišču po pravilih izvršilnega postopka.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če začne na zasneženi cesti zanašati avtomobil in vanj trči za njim vozeči avtomobil, vozniku tega avtomobila ni mogoče očitati, da je nepravilno ravnal, če se je umaknil na prehitevalni pas na katerem je potem prišlo do trčenja.
napoved pritožbe - vabilo na glavno obravnavo - sojenje v nenavzočnosti - odpoved pravici do pritožbe
Obdolženec je bil pravilno obveščen o glavni obravnavi, katere se pa ni udeležil. Ker je bil obveščen po členu 439/2, da bo glavna obravnava opravljena tudi v njegovi nenavzočnosti in da se bo štelo, da se je odpovedal do pravici do pritožbe, če najkasneje v 8 dneh od dneva razglasitve pritožbe ne bo napovedal, je zato pravilna odločitev prvostopejskega sodišča, ki obdolžencu ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, t.j., da bi napovedal pritožbo zoper sodbo, saj se je glede na navedeno zakonito določilo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, ker je ni v roku napovedal
Nepravilno je stališče izpodbijane sodbe, da storilčeva nekaznovanost ne more predstavljati olajševalne okoliščine, ker se od državljanov pričakuje, da se ne ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo. V okviru splošnih pravil za odmero kazni (čl. 41 KZ) je sodišče dolžno ovrednotiti tudi prejšnje življenje storilca. Če je to tudi v kazenskopravnem smislu pozitivno, kar pomeni, da spoštuje pravne norme, je sodišče dolžno tudi takšen podatek ovrednotiti v korist obtoženca, torej kot olajševalno okoliščino.
Kljub ugotovitvi izvedenca cestno-prometne stroke, da je ob tem, ko sta oba voznika prešla sredinsko črto, to storil v večji meri oškodovanec, ki je prevozil sredinsko črto za 10 cm, za razliko od obdolženca, ki jo je prevozil za 5 cm, je treba opozoriti, da ne gre za tolikšno razliko, ki bi, če bi bilo to ob ugotovljenem načinu vožnje obeh udeležencev sploh mogoče, mogla utemeljevati zaključevanja o tem, da naj bi nastalo prometno nesrečo povzročil izključno oškodovanec oziroma da je zaradi njegovega ravnanja prišlo do pretrganja vzročnosti med vožnjo obdolženca in nastalo prepovedano posledico v tej posledici do izključitve odgovornosti obdolženca zanjo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dejanje, ko je obtoženec oškodovanki vzel torbico iz rok in jo odnesel, ni bilo storjeno na posebno predrzen način, pač pa le na predrzen način, in da je zato pravilna pravna opredelitev obtoženčevega ravnanja, to je, da je storil kaznivo dejanje tatvine po členu 211/1 KZ, ne pa kaznivo dejanje velike tatvine po členu 212/1 točka 3 KZ. Obtožencu so bile izrečene pravične kazenske sankcije.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Dejstvo, da so mladoletni toženci vdrli v učilnico in ukradli generalni ključ skoraj eno leto prej kot se je šola odločila za zamenjavo ključavnic, je okoliščina, ki vzbuja dvom v obstoj vzročne zveze med vlomom in škodo, ki jo je tožeča stranka imela z zamenjavo ključavnic kot ukrepom za preprečitev ponovnega vdora.
Tudi, če je sodišče 1. stopnje navedlo na izpodbijanem sklepu napačni pouk o pritožbi, in se je oškodovanec zato pravočasno pritožil, se takšna pritožba v postopku na 2. stopnji zavrže kot nedovoljena, ker oškodovancu pravica do pritožbe ni pripadala.
Šteje se, da vsebuje telegramska pritožba vse bistvene pritožbene elemente in je zato ni dopustno vsebinsko dopolniti z naknadno obrazložitvijo po preteku pritožbenega roka.