dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev
Ker je dejansko stanje ostalo nepojasnjeno o tem, kdo je sporno hišo gradil, ali je bila vpisana v zemljiško knjigo in v kakšnih deležih, je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnj v ponovno sojenje.
Vse sestavine tožbe so vsebovane že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (12. odst. 35. čl. ZPP/77 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77).
darilna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe - namen
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca. Tožnica ni imela darilnega namena skleniti darilno pogodbo s tožencem, zato je pogodba že zaradi pomanjanja poslovnega namena nična.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če začne na zasneženi cesti zanašati avtomobil in vanj trči za njim vozeči avtomobil, vozniku tega avtomobila ni mogoče očitati, da je nepravilno ravnal, če se je umaknil na prehitevalni pas na katerem je potem prišlo do trčenja.
Posojilna pogodba s katero se ugotavlja, da je posojilodajalec toženec posodil posojilojemalcu tožniku 100.000 DEM, čeprav je bila overjena, ugotovljeno pa je, da posojilojemalec posojilodajalca sploh ni poznal in mu ta tudi nikoli ni izročil nobenega denarja, je navidezna pogodba, ki nima pravnega učinka in je nična.
odprava napak - soglasje za sklenitev pogodbe - zapisnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina listine - zmotna uporaba materialnega prava
Vsebina zapisov ne daje podlage za sklep, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero naj bi se tožena stranka zavezala sama odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
Sredstva za preživljanje so v smislu 3. odst. 168. čl. ZPP občutno zmanjšana samo takrat, če ne zadoščajo za kritje nujno potrebnih stroškov za preživljanje stranke in njene družine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so vse okoliščine, v katerih je obdolženec poskusil storiti kaznivo dejanje, takšne vrste in zanj tako razbremenjujoče, da obdolžencu utemeljeno ni preklicalo prejšnje pogojne obsodbe ter mu je tudi za poskus novo storjenega kaznivega dejanja utemeljeno izreklo pogojno obsodbo ter v njej po določilih o steku izreklo enotno zaporno kazen ter dolgo preizkusno dobo. Pritožbo državne tožilke je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
trditveno in dokazno breme - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka je oporekala obstoju prodajnega razmerja, zato bi morala tožeča stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in v zvezi z zatrjevanimi dejstvi predlagati dokaze.
V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Zaklepanje vhodnih vrat v hišo ne pomeni le motenja soposesti skupnega vhoda ampak tudi motenje dotedanjega uživanja - uporabe lastnih prostorov v hiši.
Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21212
ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponarejeni čekovni blanketi
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni presojalo okoliščine, da je obtoženec vnovčil kar 11 od 16 ukradenih čekov, izpolnjenih na najvišji možni znesek, ter se istočasno ni opredelilo do spremenjenega zagovora obtoženca, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Direktne imisije so tiste, ki so na sosednje nepremičnine usmerjene z umetnimi napravami. Taka naprava je tudi drenažna cev, ki zbira vodo in jo koncentrirano odvaja v določeno smer. Taka imisija je prepovedana brez pravnega naslova, to je priposestvovanja (54. čl. ZTLR) ali pogodbeno pridobljene (52. čl. ZTLR) stvarne služnosti. Lastniku gre varstvo po 42. čl. ZTLR.