Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.
Ker v krivdoreku v nasprotju z obrazložitvijo sodbe ni navedeno, da je obdolženi storil dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti (II. odst. 16. čl. Kazenskega zakonika), je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev po 11. točki I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku. Sodišče pa je zagrešilo tudi relativno bistveno kršitev iz II. odst. 371. čl. ZKP, saj je kljub temu, da se je porajal dvom v prištevnost obdolženega, samo zaključilo, da je bil obdolženi bistveno zmanjšano prišteven, čeprav v spisu za tako odločitev ni takšnih zanesljivih dokazov, ki bi to omogočalo brez zaslišanja strokovnjaka - izvedenca psihiatra.
Okoliščina, da je bilo stanovanje odkupljeno po SZ med trajanjem kratkotrajne zakonske zveze, še ne pomeni, da to stanovanje spada med skupno premoženje.
V konkretni zadevi (še) ni dolžnikovega ugovora, zato lahko izvršilni postopek poteka le pri krajevno pristojnem sodišču po pravilih izvršilnega postopka.
Začasne odredbe za prepoved razpolaganja s stanovanjem in dvema garažama, ki je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo, ni mogoče izdati zoper fizično osebo - četudi je ta edini družbenik.
ZOR člen 132, 132. ZIP člen 50, 50/1, 50/1-8, 50, 50/1, 50/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi
Dejstvo, da je upnik po zukupni pogodbi zavarovani z zastavno pravico na nepremičnini, in sporazuma strank po pravnomočnem sklepu sodišča, razdrl pogodbo in zahteva vrnitev predmeta po zakupni pogodbi, pomeni razlog, ki preprečuje izvršbo po 8. točki 50. člena ZIZ. Za izterjavo škode, ki je upniku nastala zaradi razdrte pogodbe, pa citirani izvršilni naslov ne velja.
Ker tožeča stranka ni dokazala preklica naročila tožene stranke v nasprotju s poštenjem, ji ne pripada plačilo polne provizije, ki je z tak primer določeno v pogodbi o posredovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
ZTLR člen 39, 39. ZOR člen 214, 215, 219, 214, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina
Tožeča stranka ne uživa posesti stanovanjske hiše v sorazmerju s svojim solastniškim deležem, zato ker toženec uporablja in uživa celotno nepremičnino. Ravno v tem pa je bistvo prikrajšanja tožeče stranke, saj tožečeva uporaba stanovanjske hiše v celoti predstavlja poseg v pravico tožeče stranke do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njunim solastniškim deležem (1.odst. 14. čl. ZTLR), zamenjava ključavnice na vhodni vratih pa celo izključitev od možnosti takšne souporabe. Dokler razmerja med solastniki niso urejena je treba na drug način preprečiti na eni strani prikrajšanje tistega, ki mu je onemogočena uporaba solastnega deleža, in na drugi obogatitev tistega, ki uporablja solastno stvar preko svojega deleža. Objektivno merilo višine obogatitve oziroma prikrajšanja je višina najemnine enakovredne nepremičnine. S tako uporabo ima toženec korist, ki je v brezplačni uporabi solastniškega deleža tožeče stranke. Navedeno bi ob slabovernosti toženca narekovalo materialnopravno presojo, da mora toženec tožeči stranki plačati uporabo njenega solastniškega deleža na nepremičnini za določeno preteklo obdobje (214. čl. in 219. čl. ZOR). Morebitni potrebni in koristni stroški v zvezi s stanovanjsko hišo pa so lahko le predmet samostojnega zahtevka tistega, ki je takšne stroške imel, na doseženo obogatitev pa v konkretnem primeru ne morejo vplivati (215. čl. ZOR in 39. čl. ZTLR).
Vse sestavine tožbe so vsebovane že v prvotni vlogi tožnika kot tudi v njegovi dopolnitvi vloge po pozivu sodišča. Ker gre za denarni zahtevek, tožnik niti ni dolžan navesti vrednosti spornega predmeta, saj tega predstavlja vrednost glavnega zahtevka (12. odst. 35. čl. ZPP/77 in 1. odst. 40. čl. ZPP/77).
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - pristojnost sodišča
Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče v teku prekinitve stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler prekinitev postopka traja (2. odst.
214. čl. ZPP). To pomeni, da so pravdna dejanja sodišča, opravljena v času, ko je pravdni postopek po zakonu prekinjen, brez pravne veljave. Ker je sodišče prve stopnje v tem času v nasprotju z navedenimi določili ZPP opravilo glavno obravnavo in izdalo izpodbijano sodbo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 354. čl. ZPP.