vsebinske omejitve avtorske pravice – avtorska pravica
Na toženi stranki, ki se uveljavljanju materialne avtorske pravice upira s trditvijo, da je avtorska dela predvajala v okviru preizkušanja tehničnih naprav, je dokazno breme, da gre za uporabo avtorskih del, ki jo ZASP opredeljuje kot prosto uporabo, torej uporabo brez materialne odmene.
delitev skupnega premoženja zakoncev – krajevna pristojnost sodišča – nepremičnine na območju več sodišč - določitev deležev na skupnem premoženju
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne nastane solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Režim skupnega premoženja se lahko ukine le z delitvijo.
ZPP člen 335. ZFPPIPP člen 14, 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-1. ZOdvT tarifna številka 2100, 3100.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – blokada transkacijskega računa - čas nastopa insolventnosti – neenako obravnavanje upnikov – pogojevanje dobav – nagrada za narok – nagrada za preizkus možnosti za uspeh pravnega sredstva
Občasne blokade transakcijskega računa tožeče stranke, na katere se je sklicevala tožeča stranka v dokaz obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, le-tega ne dokazujejo oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna.
Obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ne dokazuje niti elektronsko sporočilo z dne 29. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka nove dobave pogojevala s plačilom starih dobav. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bilo pogojevanje novih dobav s plačilom starih dobav običajna praksa. Zato bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati in dokazovati, da takšen način poslovanja ni bil običajen, česar pa ni storila.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
ZPP člen 81, 81/1, 81/5, 108, 108/1, 108/4. ZFPPIPP člen 56, 121, 126.
pravdna stranka – sposobnost biti stranka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – stranke glavnega postopka – etažni lastnik
Ker pritožnik dejstva, da je etažni lastnik določenega posameznega dela objekta ni z ničemer izkazal, v pritožbenem postopku pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, ni mogoče zaključiti, da ima pritožnik procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep kot stranka postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
Kdor ustvari nevarnost za druge ali jo ohranja, je dolžan uporabiti vse primerne in znosne ukrepe za ohranitev nevarnosti pod nadzorom ali za preprečitev nastanka škode. Če ne ravna tako, ravna krivdno, praviloma malomarno.
Dejstva so zgolj zunanje okoliščine življenjskega dogodka (in človekovega duševnega življenja), medtem ko je prerekanje samo po sebi procesno dejanje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064149
ZASP člen 170, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice – fotografija kot avtorsko delo – uporaba fotografij na spletu - začasna odredba – težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda
Pri izdaji začasne odredbe po ZASP standarda težko nadomestljive ali nenadomestljive škode ni mogoče presojati zgolj s pomočjo smiselne uporabe splošnih pravil obligacijskega prava.
S tem, ko je tožena stranka opozorila na pomanjkljivosti v trditveni in dokazni podlagi tožbe, je tožeča stranka dobila možnost, da spozna, katera od dejstev bo tudi sodišče štelo za pravno odločilna.
vlaganja v nepremičnino - pridobitev lastninske pravice – nova stvar – gradnja na tujem svetu
Določba 23. člen ZTLR je bila prvotno napisana samo za premičnine, sodna praksa pa ga je razširila tudi na nepremičninsko področje. Za uporabo te določbe je sodna praksa postavila pogoj, da nastane nova nepremičnina - zgolj izboljšava ne zadostuje.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
začasna odredba - vzpostavitev delovnega razmerja - prijava v zavarovanja
Na dan izdaje začasne odredbe je bila zahteva tožnika za vzpostavitev delovnega razmerja in prijavo v socialna zavarovanja za čas, ko je po poteku odpovednega roka začasno nezmožen za delo, že izpolnjena, tako da je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke ravnalo pravilno, ko je izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0065195
ZOR člen 26, 72, 73, 107, 107/2, 132, 132/2, 133, 139, 139/1, 139/4, 210, 210/4, 488, 514. ZUN člen 73, 76č. ZPP člen 337, 337/1. ZOdvT člen 9.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - sklenitev pogodbe - soglasje volj - do kdaj veže ponudba - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izpodbojnost - razveljavitev pogodbe - odgovornost za stvarne napake - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - čezmerno prikrajšanje - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - ugovor sočasne izpolnitve - sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine
Prodajna pogodba je bila v pretežni meri izpolnjena (tožnika sta nepremičnino izročila tožencema v posest že v juliju 1999, toženca sta velik del kupnine že plačala) in gre v konkretnem primeru za kršenje prepovedi (prometa z objekti, zgrajenimi brez lokacijskega dovoljenja in odločbe o dovolitvi priglašenih del) manjšega pomena, v posledici česar se ničnost sploh ne more uveljavljati.
Podredni tožbeni zahtevek na razveljavitev sporne pogodbe, sta toženca utemeljevala s trditvami, da je bila kupoprodajna pogodba razdrta z izjavami, ki vsebujejo takšno voljo obeh strank. V tem obsegu je tožba nesklepčna, saj, če je bila pogodba (sporazumno) razdrta, je ni potrebno razveljavljati.
škoda, povzročena s tiskom – popravek – opravičilo – odmera višine odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine odškodnine pravilno upoštevalo, da je toženka že takoj v naslednji številki časopisa (naslednji dan po objavi spornega članka) objavila popravek in se tožniku za napako tudi javno opravičila, kar je potrebno upoštevati kot delno zadoščenje za tožniku povzročene duševne bolečine v zvezi s spornim člankom.
obnova postopka – nov dokaz – nacionalizacija nepremičnin v coni B STO
Predlagani dokaz ni nov dokaz, zaradi katerega bi se moral prejšnji pravnomočno končan postopek, obnoviti. Novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko na njihovi podlagi bila izdana za predlagatelja obnove ugodnejša sodna odločba.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
dokazi in izvajanje dokazov – priznanje dejstev – izvedenec – nepotrebnost dokazovanja z izvedencem
Očitek kršitve določb postopka, ki naj bi bila zagrešena zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo in tudi pravilno pojasnilo, da je dejstvo, ki naj bi ga izvedenec ugotavljal (ali so podpisi na dvižnih listkih toženkini), ugotovilo že z zaslišanjem pritožnice, ki je vse relevantne podpise izrecno priznala kot svoje. Dokaz je bil zato popolnoma nepotreben.
vrnitev v prejšnje stanje – očitna pomota – domneva o umiku tožbe
Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi sodišče s tem, da je pomotoma zapisalo v izpodbijani sklep da je „razsodilo“, meritorno odločilo o zadevi. Dejstvo, da je prišlo do umika tožbe zaradi izostanka strank s prvega naroka za glavno obravnavo predstavlja zgolj procesni sklep.