plača - prikrajšanje pri plači - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Ob dejstvu, da se tožnikov tožbeni zahtevek nanaša na plačilo razlike v plači, je treba pri presoji, ali je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke v zvezi s predhodnim postopkom pri delodajalcu, uporabiti specialen predpis, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tj. ZSPJS. Ta zakon ne določa roka za sodno varstvo. Kot procesno predpostavko določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu, ki jo je tožnik s posredovanjem listine, poimenovane kot odškodninski zahtevek, toženi stranki izpolnil.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe (kot nepopolne, brez navedbe zahtevka), saj jo je tožnica skladno s pozivom dopolnila, pa tudi sicer se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva lahko zahtevek, ki ni zadostno opredeljen, opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka oz., če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Toženka je pokojninsko dobo, plačo, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevala po podatkih iz matične evidence. V delu, v katerem je tožnik dokazal, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot je izhajalo iz podatkov v matični evidenci, je sodišče prve stopnje to upoštevalo in skladno s tem odločilo, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višjem znesku.
Neizbrani kandidat lahko v individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati razveljavitve razpisa ali objave novega razpisa. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in se zavrže.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda – višina odškodnine – poškodba las
Upoštevaje trajanje in intenzivnost strahu, ki ga je kot posledico škodnega dogodka utrpela tožnica, je le-ta upravičena do prisoje odškodnine za to obliko škode v višini 300,00 EUR.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
neupravičena obogatitev – pogodba o finančnem leasingu – odvzem vozila
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je upravičena do vrnitve tega, kar je plačala, zato ker ji tožena stranka potem, ko je dolg poravnala, ni izročila osebnega avtomobila, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšnega dogovora med strankama ni bilo, zato ne obstaja podlaga iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 40.
solidarnostna pomoč - sodno varstvo
Solidarnostna pomoč predstavlja prejemek iz delovnega razmerja. Terjatev iz tega naslova je tako imenovana čista denarna terjatev, ki jo delavec uveljavlja s tožbo pred delovnim sodiščem. Predhodni postopek pri delodajalcu ni predpisan. Četudi delodajalec v takšnem postopku zahtevo za priznanje in plačilo solidarnostne pomoči zavrne, to ne vpliva na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
prekluzija – grajanje procesnih kršitev – prvi narok za glavno obravnavo – neopravičen izostanek z naroka
Po prvem naroku za glavno obravnavo lahko stranke predlagajo nove dokaze in navajajo nova dejstva le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikova delovna zmožnost je okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, ta stresna motnja pa se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pri njem povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik pri delu s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
ZOFVI člen 5.a, 14, 48. ZSPJS člen 3, 3.a. ZDR člen 204.
vzgoja in izobraževanje - plača - dokončna odločba
Za odločitev v sporu, v katerem tožnica zahteva plačilo višje plače, kot je bila določena z odločbami tožene stranke(osnovne šole) in kot jo je v spornem obdobju prejemala, je bistveno le, da so postale odločbe o določitvi plače dokončne in pravnomočne, ker jih tožnica ni izpodbijala.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu
Mnenje komisije o obstoju podlage za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti ne dokazuje, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ker se mnenje nanaša le na vprašanje, ali delodajalec ne more izvršiti dolžnosti, ki mu jo nalaga ZPIZ-1 v 101. členu, torej ali delodajalec utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.