STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005922
ZIZ člen 59. ZPP člen 181.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pravni interes za ugotovitveno tožbo – izvršilni postopek pravnomočno končan – originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
Postopek, v katerem je bila izvršba dovoljena na sporni poslovni prostor je pravnomočno končan. Tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sta pravnomočna, zato je kupec originarno pridobil lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Tožnik, ki trdi, da je na predmetu izvršbe imel lastninsko pravico, torej pravico ki bi preprečevala izvršbo, jo je s tem trenutkom, tudi če jo je imel, izgubil, saj je njegovo lastninsko pravico izpodrinila kupčeva. Za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe zato nima več pravnega interesa.
Napačno je stališče pritožbe, da je v postopku zaznambe spora mogoče upoštevati samo tožbo in ne tudi kasnejših pripravljalnih vlog (na podlagi katerih je bila dovoljena sprememba tožbe). Bistveno je, da pravdno sodišče obravnava tožbo, s katero tožeča stranka zahteva ugotovitev pridobitve lastninske pravice na originaren način in ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – izkaz nevarnosti – ugovorni postopek – opozorilo na posledice
Iz spisa ni razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika ob vročitvi ugovora hkrati opozorilo na posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ v primeru, da na ugovor ne odgovori. Po mnenju pritožbenega sodišča morebitna takšna kršitev s strani sodišča prve stopnje v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, pač pa je njegove navedbe kritično presojalo v povezavi s trditvami upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe in predloženimi dokazi.
Čeprav je pritožbena navedba, da so se opredmetena osnovna sredstva in dobiček dolžnika v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 minimalno zmanjšala, utemeljena, ter dolžnik s svojimi prilivi na račune ves čas pokriva tekoče izdatke, je bistveno, da dolžnik svoje obveznosti redno poravnava in ima v lasti tako opredmetena osnovna sredstva v višini 13.446.888,00 EUR kot tudi izkazan dobiček. Glede na to in glede na podatke iz letnega poročila za leto 2010 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prezadolžen oziroma nelikviden, kar posledično pomeni, da nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve v konkretnem primeru onemogočena ali znatno otežena, ni podana.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do odškodnine – procesne predpostavke – izčrpanje pospešitvenh sredstev
Zakon od stranke ne zahteva, da bi morala z rokovnim predlogom uspeti. Predpostavka za uveljavljanje odškodnine je le, da tako pospešitveno pravno sredstvo uveljavlja.
odškodninska odgovornost - mobbing - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - nepremoženjska škoda
Tožnik je zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke (nezagotavljanja dela, izključevanja iz delovnega procesa) utrpel škodo v obliki psihične stiske, za kar je upravičen do odškodnine v višini 6.000,00 EUR.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK0005115
ZPP člen 14, 394, 394-5. SPZ člen 10, 44, 44/2. OZ člen 6. ODZ paragraf 1500.
obnovljen postopek - lažno pričanje - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - skrbnost pri sklepanju pogodb - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - konkurenca pravnih naslovov - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
S stališča pravne varnosti je zaupanje v zemljiškoknjižne podatke vsekakor pomembno, zato je bilo s 1.1.2003, ko je začel veljati Stvarnopravni zakonik (SPZ) povzdignjeno iz zemljiškoknjižnega načela celo v eno od temeljnih načel stvarnega prava (člen 10 SPZ). V našem pravnem sistemu je bilo to potrebno prav zaradi podcenjujoče vloge zemljiške knjige v preteklosti, saj je bilo splošno znano, da se podatki vpisani v zemljiški knjigi niso pogosto ujemali z dejanskim pravnim stanjem. Zato se je pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnin v preteklosti zahtevala večja skrbnost kupca, saj se samo na zemljiškoknjižne podatke pogosto ni bilo mogoče zanesti.
Tožniku je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklepa tožene stranke v letu 1998, s katerim je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnik tehnološki višek in da mu preneha delovno razmerje, ker ni dobil soglasja za ponovno imenovanje za direktorja centra in ker Vlada RS ni soglašala s sistemizacijo novega delovnega mesta v centru za socialno delo. Sodno varstvo je uveljavljal šele leta 2003, zaradi česar je bila njegova tožba zavržena. Ta odločitev je postala pravnomočna. Iz tega razloga je tožnikov zahtevek, da se ugotovi ničnost zgoraj omenjenega sklepa, neutemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sodni izvedenec
Odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala z vročitvijo, je bila dejansko realizirana. Tožniku so na podlagi te odpovedi prenehale pravice in obveznosti direktorja, tožena stranka pa mu je izplačala odškodnino namesto odpovednega roka ter odškodnino zaradi neizrabe letnega dopusta. Odškodnino je tožena stranka pravilno obračunala po osnovi plače, ki je bila v času odpovedi znana, ne da bi pri tem upoštevala del plače zaradi morebitnega uspešnega poslovanja, ker takrat rezultati poslovanja še niso bili ugotovljeni.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – trditvena podlaga glede obstoja domneve nevarnosti – pravočasnost navedb o vložitvi ugovora – pravnomočnost sodne odločbe
Pravnomočnost sodne odločbe se nanaša na pravno in dejansko razmerje, kakršno je obstajalo v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljavljati nova dejstva in nove dokaze.
Ker upnik do izdaje sklepa prvostopnega sodišča z dne 20. 01. 2011 brez svoje krivde dejstva vložitve pravočasnega ugovora ni mogel zatrjevati niti dokazati, glede navedb o vložitvi ugovora, ki jih je podal šele v odgovoru na dolžnikov ugovor, ni prekludiran.
označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identifikacijski znak nepremičnine – pravni položaj zemljiškoknjižnega vložka – formalni pogoji za dovolitev vpisa
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
izvršba na podlagi priložene menice – podpis trasata – akcept – podpis zakonitega zastopnika – podpis fizične osebe – pravna oseba kot podpisnik menice
Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.
postopek stečaja zapuščine – zapuščina kot stečajni dolžnik – namen postopka stečaja zapuščine – zapuščina brez dedičev – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.
Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se sodna taksa plača v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga ne plača sodne takse v skladu z nalogom, velja, da je vloga umaknjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga izhaja, da je nasprotna udeleženka dne 20.9.2011 uspešno podpisala in poslala nalog svoji banki za plačilo sodne takse, sicer s pravilno navedeno številko računa, vendar brez navedbe referenčne številke, kot to izrecno zahteva zgoraj omenjeno določilo ZZK-1.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – odsotnost vročitve – pravica do informacije – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti
Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
OZ člen 55, 58, 642, 642/2, 649, 649/2, 650. ZPP člen 215, 243.
gradbena pogodba – obličnost – dogovor o ceni – poznejša dela – izvedensko mnenje – dokazno breme
Dogovor o ceni bi morala s predložitvijo pisne gradbene pogodbe dokazati tožeča stranka. Ker obstoja te pogodbe ni niti zatrjevala, izvedeni dokazi pa puščajo dvom v točnost njenih trditev, bi sodišče prve stopnje moralo kot izhodiščno ceno upoštevati ceno, ki jo je zatrjevala tožena stranka.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058508
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 11, 11/1, 256, 256/2. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 7. ZM člen 15, 15/2, 16.
menični spor – oprostitev plačila varščine v postopku izdaje predhodne odredbe – prepoved zlorabe pravic – stvarna pristojnost – predhodna odredba – presoja veljavnosti menice v postopku izdaje predhodne odredbe
Ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice je treba obravnavati že v postopku izdaje predhodne odredbe in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.
Tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka je treba upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.
Glede na pritožbeno neizpodbijano dejstvo, da se je tožena stranka z napakami na parketu seznanila (najkasneje) ob prejemu izvedeniškega mnenja konec junija 2006, je grajanje napak šele konec meseca avgusta 2006 nedvomno prepozno. Takšna časovna razlika med odkritjem in grajanjem napak po prepričanju pritožbenega sodišča nikakor ne ustreza pojmu nemudoma, kot je določen v prvem odstavku 462. člen OZ.