ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Pri zavarovanki je bilo nadaljevanje zdravljenja v Nemčiji kljub neozdravljivi bolezni upravičeno in sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 135. člena POZZ (v Sloveniji so bile izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem v drugi državi je bilo utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja), zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za povračilo stroškov zdravljenja utemeljen.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 184, 184/2. ZUNEO člen 5, 5/2, 22. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing
Čeprav je bila tožnica precej občutljiva, je zaradi dejstva, da je bila tri mesece izpostavljena ravnanju tožene stranke, ki je objektivno gledano pomenilo trpinčenje na delovnem mestu (direktor je kričal nanjo, jo zmerjal, žalil po telefonu, ji očital, da je nesposobna in podobno), upravičena do odškodnine v višini 2.000,00 EUR.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058567
ZFPPIPP člen 49, 49/4, 131, 131/1, 132, 132/1. ZPP člen 343, 343/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti – začetek postopka zaradi insolventnosti – vpliv insolvenčnih postopkov na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo – pravni interes – dovoljenost pritožbe
Začetka in uvedbe postopka zaradi insolventnosti glede na definicije pojmov v ZFPPIPP ni mogoče enačiti.
Od uvedbe postopka zaradi insolventnosti do njegovega začetka je proti insolventnemu dolžniku dovoljeno izdati sklep o izvršbi.
oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje goljufije - premoženjsko pravni zahtevek – pritožbeni razlogi – odgovor na pritožbo – sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav ima sodišče prve stopnje, da se za storilca uporabi zakon, ki je veljal v času storitve dejanja, razen če je novejši zakon zanj milejši. Zato je ravnalo prav, ko je primerjalo opisa obeh kaznivih dejanj (244/I KZ in 240/I KZ) in pri tem prišlo do pravilnega zaključka, da je z novo, ožjo opredelitvijo (člen 240 KZ-1) položaj kot predmet zlorabe omejen na top management, zato zahteva dodatno konkretizacijo z opisom vodstvenih oziroma nadzorstvenih vsebin in njihovo zakonsko ali statutarno podlago, iz katerih izhaja pooblastilo, ki je bilo zlorabljeno, pravice, ki so bile prekoračene ali dolžnosti, ki so bile opuščene. Zato je v tem delu tudi po mnenju pritožbenega sodišča KZ-1 milejši za storilca, ki takih pooblastil nima oziroma jih ni imel v času storitve dejanja (tako tudi Jenull H. v Pravni praksi z dne 20. 11. 2008 pod naslovom „Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1“). Pritožba zato, kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, sam obdolženčev položaj kot vodje poslovalnice družbe torej ne ustreza pojmu managementa oziroma pojmu vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe pod točko I. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje lahko poseglo v opis kaznivega dejanja, ko je spremenilo pravno kvalifikacijo.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
povračilo stroškov – pripoznava zahtevka – povod za tožbo
Ni mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, saj bi sicer sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, upoštevaje zapustnikov delež vpisan v zemljiško knjigo.
trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
Glede na to, da se ime, priimek in EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki, so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (tudi če je naslov drugačen).
pogodba o delu – obseg opravljenih del – dokaz z izvedencem
Stališče tožene stranke, da ni dolžna plačati opravljenega dela zato, ker tožeča stranka ni pravilno vodila dokumentacije o opravljenih delih, ni pravilno. Dokazno breme, koliko dela je tožeča stranka opravila je namreč zato na tožeči stranki.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061639
ZPP člen 115. OZ člen 461, 468.
preložitev glavne obravnave zaradi bolezni – pobotna terjatev – stvarne napake predmeta prodaje – pravočasno grajanje napak
Sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov lahko preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer je potrebno predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071826
OZ člen 17. ZASP člen 158, 158/1.
obvezna sklenitev pogodbe – obvezna sestavina pogodbe - nadomestilo za uporabo glasbenih del
Kljub temu, da se je tožena stranka s pogodbo, sklenjeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZASP (dolžnost sklepanja pogodb), zavezala plačevati nadomestilo za uporabo glasbenih del po tarifi iz Pravilnika 06, nadomestila po tej tarifi, ki ni veljavna, ni dolžna plačevati, temveč je dolžna plačevati nadomestilo po tarifi iz Pravilnika 98, ki je po samem zakonu nadomestila neveljavno (17. člen OZ).
Tudi v primeru verzijskega zahtevka je treba presojati potrebne (in ne dejanske) izdatke tistega, ki jih je založil.
Za vprašanje, po kateri tarifi odmeriti odvetniške stroške, je bistven datum vložitve tožbe (s tem se je namreč postopek začel) in ne datum vročitve tožbe tožencu (s tem je nastopila litispendenca).
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.