ZDR člen 110, 111, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - prištevnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kadar stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, je zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi potrebno. V takšnem primeru opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.
Direktiva Sveta 2001/23/ES ne daje podlage za odločitev, da bi bil delodajalec prenosnik solidarno zavezan za vse terjatve delavca do delodajalca prevzemnika, ki nastanejo zaradi poslabšanja delovnih pogojev delavca zaradi prenosa.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
ZDR člen 126, 127, 127/3, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije člen 52, 58.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice
Ni podana zakonska podlaga, na podlagi katere bi lahko tožena stranka dodatke k plači, do katerih je upravičen tožnik (dodatek za delo na nedeljo, praznik ali drugi dela prost dan, dodatek za nakladanje oziroma razkladanje, dodatek za povratne vožnje iz EU, dodatek za povratne vožnje izven EU, dodatek za čakanje), izplačevala v obliki deviznih dnevnic ali dodatkov k dnevnicam (kot povračilo stroškov v zvezi z delom).
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je tožnikovo zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3. ZGD-1 člen 527, 528, 528/1, 529.
upniški odbor – sestava upniškega odbora – člani upniškega odbora – povezane družbe
Pri upniku U. d.o.o. ne gre za s stečajnim dolžnikom (neposredno ali posredno) povezano družbo v smislu določbe 527. člena ZGD-1, zato pri njem tudi ni podana zakonska ovira iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za njegovo imenovanje v upniški odbor.
ZP-1 člen 18, 18/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5-4.
obročno plačilo globe – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prekluzivni rok
Rok v katerem mora prekrškovni organ sodišču podati obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je prekluzivni rok. To pomeni, da ga prekrškovni organ lahko poda le v navedenem roku, skupaj z obdolžilnim predlogom.
Tožnica ne zatrjuje dejstev, ki bi pomenila objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi po spremembi delodajalca, niti ni bila tožnica tista, ki je odpovedala pogodbo o zaposlitvi (odpoved je podal delodajalec - delodajalec prevzemnik - zaradi začetka stečajnega postopka). Zato v danem primeru niso podani pogoji za solidarno odgovornost tožene stranke - delodajalca prenosnika - za terjatve, ki izvirajo iz časa delovnega razmerja tožnice pri delodajalcu prevzemniku.
odpravnina - delno plačilo - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je delno plačilo odpravnine, dogovorjene s sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, plačala z zamudo. Z delnim plačilo je najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice. Neplačani del odpravnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožnik utemeljeno uveljavljal s tožbo pred sodiščem.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZPIZ-1 člen 180, 181. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Toženec je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine pravilno zavrgel. O starostni pokojnini je bilo namreč dokončno in pravnomočno odločeno, ZPIZ-1 pa ponovne odmere (pri kateri bi se v pokojninsko osnovo všteli zneski, izplačani v obliki delnic) ne predvideva.
prekluzija – preložitev naroka – ponovno izvajanje dokazov – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – poračunavanje koristi potomcev – skupno življenje z zapustnikom – amortizacija vlaganj
Iz zapisnika glavne obravnave jasno izhaja, da sta obe pravdni stranki soglašali, da sodišče prve stopnje dokazno oceno napravi tako, da zgolj prebere vse do tedaj izvedene dokaze – med drugim s tem tudi zapisnike o zaslišanju pravdnih strank in prič, glede vseh pravno odločilnih okoliščin. Zato se tožena stranka ne more sklicevati na to, da sodnica sodišča prve stopnje ni mogla pridobiti neposrednega vtisa o verodostojnosti izpovedovanj tako pravdnih strank kot tudi prič na podlagi ponovljenega oz. neposrednega zaslišanja teh oseb.
V izpodbijani sodbi je pravilno opuščena amortizacija opravljenih vlaganj. Sodišče prve stopnje je namreč moralo zgolj opraviti razmerje med vrednostjo nepremičnine in opravljenimi vlaganji, kar vse je izračunala izvedenka, pri čemer je upoštevalo enako merilo – v obeh primerih ni amortizirala niti vrednosti nepremičnine, niti vrednosti opravljenih vlaganj, temveč je opravila cenovni izračun obeh postavk na isti časovni trenutek.
Določba 32. člena ZD ne terja poračunavanja koristi, ki jih je imel potomec od zapustnikovega premoženja, v katerega je vlagal. Tovrstna korist bi se morala poračunati z vlaganji, če bi obstajal dogovor med zapustnikom in potomcem o poplačilu potomčevih vlaganj v obliki najemnine, katere pa tožnik ne bi poravnal, torej ustrezna pravno poslovna podlaga, ali pa če bi takšen poračun terjal institut neupravičene pridobitve (na primer, da bi tožnik bival v hiši brez dovoljenja lastnika in mu ne bi plačeval uporabnine), kar vse bi terjalo ne zgolj upoštevanja omenjenega abstraktnega zakonskega stanu, temveč še uporabo druge pravne podlage, ali pa če bi obstajal dogovor med njima, da mu zapustnik povrne vrednost vlaganj in bi to obveznost tudi izpolnil.
Uporaba 32. člena ZD pride v poštev, ko je ugotovljeno, da je tožnik skupaj z zapustnikom vlagal v njegovo nepremičnino oziroma sta jo skupaj zgradila, sam obstoj skupnega gospodinjstva oziroma skupnega bivanja pa ni pravno pomemben.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.
ZPP člen 110, 110/1, 110/2, 110/3, 339, 339/1. ZIZ člen 15.
rok za plačilo predujma za cenitev nepremičnin – predlog za podaljšanje roka – sodni rok – ustavitev izvršbe – bistvena kršitev določb postopka
Upnik je zaprosil za podaljšanje roka za založitev predujma za cenitev nepremičnin pred iztekom roka za založitev predujma. Ker sodišče o tem predlogu ni odločilo, je storilo bistveno kršitev določb postopka.