popolnost tožbe – postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Predmet obveznosti je tožeča stranka opredelila že v predlogu za izvršbo kot denarno terjatev po računih, ki jih je označila, navedla višino terjatve po posameznem računu in tudi zapadlost terjatve. V nasprotnem primeru niti izvršilno sodišče sklepa o izvršbi ne bi moglo izdati. Nobene potrebe torej ni bilo, da bi ta tožbeni zahtevek ponavljala tudi v zahtevani dopolnitvi tožbe. Predlog za izvršbo z definiranim denarnim zahtevkom z višino in zapadlostjo le-tega, se nenazadnje po obrazloženem ugovoru tožnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po razveljavitvi izvršilnega sklepa v dovolilnem delu po drugem odstavku 62. člena ZIZ obravnava kot tožba, v kateri pa je tožbeni zahtevek že določen.
ZP-1 člen 18, 18/2, 26, 26/6, 113a, 113b, 113b/4. ZPrCP člen 105, 105/5-4.
obročno plačilo globe – predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prekluzivni rok
Rok v katerem mora prekrškovni organ sodišču podati obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, je prekluzivni rok. To pomeni, da ga prekrškovni organ lahko poda le v navedenem roku, skupaj z obdolžilnim predlogom.
Dokazno breme za izkaz višine posojenega zneska in – glede na ugovor oderuškega obrestovanja – tudi obrestne mere je na strani tožeče stranke.
Listine sicer nimajo značaja verodostojne listine skladno z določbo 23. člena ZIZ, a to še ne pomeni, da jih ni mogoče upoštevati kot dokaz v pravdnem postopku in jih obravnavati z vidika posojilnega razmerja med strankama.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0065204
URS člen 26, 56. ZOR člen 154, 154/1. OZ člen 131, 131/1, 179. ZZZDR člen 105. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 25. ZPP člen 408. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 12.
povrnitev nepremoženjske škode - trditveno in dokazno breme - dodelitev otroka - odškodninska odgovornost države - odgovornost sodnika - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - družinski spor - izjava otroka v postopku - obrazložitev začasne odredbe v družinskih sporih
Odgovornost države za protipravne sodne odločbe je podana, če je škoda nastala oškodovancu z nepravilno uporabo veljavne zakonodaje oziroma, če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela.
Odškodninska odgovornost države se presoja skozi celoten postopek, ki je enovit in ne le skozi posamezne faze, saj je (največkrat) odločilna le končna pravnomočna odločba, ki skozi postopek rednih in izrednih pravnih sredstev zagotavlja odpravo nezakonitosti posega v pravice posameznika, razen v primeru, ko so bile že v postopku kršene temeljne pravice posameznika (npr. pripor, izvršena začasna odredba).
Temelj odškodninske odgovornosti za protipravno ravnanje sodišča se kaže tudi v zvezi z vzdrževanjem z odločbo vzpostavljenega nezakonitega stanja, ne pa sama protipravna odločba.
Izjava, ki jo otrok da strokovnjaku, ima enako procesno dokazno vrednost, kot če bi jo dal sodniku, kar še posebej velja za takrat šest letno tožnico.
Začasne odredbe, s katerimi se odloča o varstvu in vzgoji otrok, kljub svoji začasni naravi navadno ostanejo v veljavi dalj časa in imajo velik neposredni vpliv na končno odločitev, zato je pomembno, da se pri njihovi izdaji v večji meri preizkusi, ali so podani razlogi za njihovo izdajo in se odločitev sodišča ustrezno obrazloži.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
ZDR člen 110, 111, 111/1-2, 111/1-3. ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - prištevnost - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kadar stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, je zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi potrebno. V takšnem primeru opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.
Ker tožnica vloge (iz katere ni razvidno, ali gre za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje) ni ustrezno popravila (ampak je še enkrat poslala enako nepopolno vlogo, le da je priložila ambulantni karton), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
Četudi se tožnica ne bi mogla v celoti poplačati v stečajnem postopku nad delodajalcem, ne more neplačanih terjatev uveljavljati kot odškodnino zoper drugo družbo - večinskega lastnika delodajalca.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
V skupini dohodek tožničine družine se (pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev državne štipendije) všteva tudi dohodek od obresti na denarne depozite.
ZFPPIPP člen 356, 356/2, 356/2-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
predračun stroškov stečajnega postopka – predlog stečajnega upravitelja – obrazloženost sklepa sodišča prve stopnje – nasprotje o odločilnih dejstvih
O vsebini in razlogih mnenja upniškega odbora je podano nasprotje med tem, kar sodišče prve stopnje navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, in zapisnikom 1. korespondenčne seje s priloženimi glasovnicami. Sodišče prve stopnje se posledično ni opredelilo do razlogov upniškega odbora v mnenju.
Četudi se tožnik ne bi mogel v celoti poplačati v stečajnem postopku nad delodajalcem, ne more neplačanih terjatev uveljavljati kot odškodnino zoper drugo družbo - večinskega lastnika delodajalca.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - spor majhne vrednosti
V individualnih delovnih sporih sodijo delovna sodišča po postopku, ki je urejen v ZDSS-1 in subsidiarno v ZPP. Določbe ZPP se uporabljajo le v delu, v katerem urejajo pravni postopek, ne pa v delu, v katerem urejajo posebne postopke (na primer postopek v sporu majhne vrednosti).
zapuščinska obravnava – ugotovitev lastninske pravice – pravnomočnost sklepa o dedovanju
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o dedovanju pravilno izdalo potem, ko je opravilo zapuščinsko obravnavo, in na podlagi podatkov, s katerimi je do izdaje izpodbijanega sklepa razpolagalo. Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča namreč ni ovira, da se o zahtevku pritožnika, da je na sporni nepremičnini pridobil lastninsko pravico, ne bi mogla sprožiti pravda.
V kolikor pri tožnici do dneva izdaje dokončne odločbe, ki se presoja v tem sporu, še ni obstajala telesna okvara (ampak je nastala zaradi kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja), tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za priznanje invalidnine ni utemeljen.