Ni podana pravna podlaga za to, da bi delodajalec prenosnik solidarno odgovarjal delavcu, ki je bil prevzet k delodajalcu prevzemniku, če mu je kasneje delovno razmerje zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom prenehalo in če v stečajnem postopku njegove terjatve iz delovnega razmerja niso bile v celoti poplačane.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija
Ker je tožnik s toženo stranko sklenil novo pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pred tem veljavne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopila zakonska domneva, da se njegova pogodba o zaposlitvi (sklenjena z vojaško osebo) podaljša za enako časovno obdobje, kot je obdobje, za katero je bila sklenjena.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
URS člen 140, 140/1, 142. ZOsn člen 56, 56/2, 56/4. ZOFVI člen 81, 82. ZFO-A člen 24. ZLS člen 13, 21. ZOR člen 218. OZ člen 190.
neupravičena obogatitev – financiranje šolskih prevozov – prevozi po nevarnih poteh – izvirne naloge lokalne skupnosti
V primeru zagotavljanja pravice do brezplačnih šolskih prevozov po nevarnih poteh ne gre za izvorno nalogo države, pač pa je organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov po ustavi, zakonu in po vsebini izvirna naloga lokalne skupnosti.
Obveznost države, da financira šolske prevoze v skladu z določili ZOFVI ni samostojna, t.j. neodvisna od z ustavo opredeljenega razmerja med državo in lokalnimi skupnostmi, v katerem je država v osnovi dolžna poskrbeti za delovanje občin in financirati njihove ustavne in zakonske naloge.
Tožena stranka ni ravnala niti nepravilno niti arbitrarno, ko je svojo obveznost po ZOFVI vključila v sistem financiranja občin po ZFO-A.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
Četudi se tožnik ne bi mogel v celoti poplačati v stečajnem postopku nad delodajalcem, ne more neplačanih terjatev uveljavljati kot odškodnino zoper drugo družbo - večinskega lastnika delodajalca.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-2, 11, 11/3, 11/4, 13, 13/1.
oprostitev plačila sodnih taks – insolventnost taksnega zavezanca – stečajni dolžnik – pritok sredstev v stečajno maso
Sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko stanje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati, da ga ne more vnovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do denarnega nadomestila - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožnica je še nadalje, enako kot po predhodni dokončni in pravnomočni odločbi toženke, razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, vendar so potrebne dodatne razbremenitve za drugo ustrezno delo. Priznanje dodatnih omejitev v okviru že obstoječe invalidnosti III. kategorije pomeni poslabšanje invalidnosti, torej spremembo v stanju invalidnosti, zaradi katerega se pravica spremeni.
popolnost tožbe – postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Predmet obveznosti je tožeča stranka opredelila že v predlogu za izvršbo kot denarno terjatev po računih, ki jih je označila, navedla višino terjatve po posameznem računu in tudi zapadlost terjatve. V nasprotnem primeru niti izvršilno sodišče sklepa o izvršbi ne bi moglo izdati. Nobene potrebe torej ni bilo, da bi ta tožbeni zahtevek ponavljala tudi v zahtevani dopolnitvi tožbe. Predlog za izvršbo z definiranim denarnim zahtevkom z višino in zapadlostjo le-tega, se nenazadnje po obrazloženem ugovoru tožnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po razveljavitvi izvršilnega sklepa v dovolilnem delu po drugem odstavku 62. člena ZIZ obravnava kot tožba, v kateri pa je tožbeni zahtevek že določen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
prekluzija – preložitev naroka – ponovno izvajanje dokazov – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – poračunavanje koristi potomcev – skupno življenje z zapustnikom – amortizacija vlaganj
Iz zapisnika glavne obravnave jasno izhaja, da sta obe pravdni stranki soglašali, da sodišče prve stopnje dokazno oceno napravi tako, da zgolj prebere vse do tedaj izvedene dokaze – med drugim s tem tudi zapisnike o zaslišanju pravdnih strank in prič, glede vseh pravno odločilnih okoliščin. Zato se tožena stranka ne more sklicevati na to, da sodnica sodišča prve stopnje ni mogla pridobiti neposrednega vtisa o verodostojnosti izpovedovanj tako pravdnih strank kot tudi prič na podlagi ponovljenega oz. neposrednega zaslišanja teh oseb.
V izpodbijani sodbi je pravilno opuščena amortizacija opravljenih vlaganj. Sodišče prve stopnje je namreč moralo zgolj opraviti razmerje med vrednostjo nepremičnine in opravljenimi vlaganji, kar vse je izračunala izvedenka, pri čemer je upoštevalo enako merilo – v obeh primerih ni amortizirala niti vrednosti nepremičnine, niti vrednosti opravljenih vlaganj, temveč je opravila cenovni izračun obeh postavk na isti časovni trenutek.
Določba 32. člena ZD ne terja poračunavanja koristi, ki jih je imel potomec od zapustnikovega premoženja, v katerega je vlagal. Tovrstna korist bi se morala poračunati z vlaganji, če bi obstajal dogovor med zapustnikom in potomcem o poplačilu potomčevih vlaganj v obliki najemnine, katere pa tožnik ne bi poravnal, torej ustrezna pravno poslovna podlaga, ali pa če bi takšen poračun terjal institut neupravičene pridobitve (na primer, da bi tožnik bival v hiši brez dovoljenja lastnika in mu ne bi plačeval uporabnine), kar vse bi terjalo ne zgolj upoštevanja omenjenega abstraktnega zakonskega stanu, temveč še uporabo druge pravne podlage, ali pa če bi obstajal dogovor med njima, da mu zapustnik povrne vrednost vlaganj in bi to obveznost tudi izpolnil.
Uporaba 32. člena ZD pride v poštev, ko je ugotovljeno, da je tožnik skupaj z zapustnikom vlagal v njegovo nepremičnino oziroma sta jo skupaj zgradila, sam obstoj skupnega gospodinjstva oziroma skupnega bivanja pa ni pravno pomemben.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25. KZ-1 člen 211, 211/5, 257, 257/3. ZPol člen 3, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - policist
V času, ko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu še ne začne učinkovati in ko je javni uslužbenec še v delovnem razmerju, mu delodajalec zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja lahko poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Vendar pa dejstvo, da v redni odpovedi delodajalec javnemu uslužbencu določi odpovedni rok, kaže na to, da je bilo z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To nadalje kaže tudi, da niso podane okoliščine in interesi, ki bi zahtevali takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi (kar je pogoj za zakonito izredno odpoved).
V skupini dohodek tožničine družine se (pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev državne štipendije) všteva tudi dohodek od obresti na denarne depozite.
motenje posesti – soposestnika stvari – motilno ravnanje - protipravno ravnanje – obseg posestnega varstva – vsebina služnostne pravice
Bodoče negotovo ravnanje toženca ne more biti podlaga za posestno varstvo.
Posest se lahko moti le z dejanji, ki so protipravna. Gre za dejanja, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oziroma dejanja, za katera stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.
Tožnika uživata posestno varstvo le v takšnem obsegu, ki ustreza vsebini njune služnostne pravice. V SPZ sicer ni (več) določbe o posesti stvarne služnosti, kar pa ne pomeni, da služnostni upravičenec ne bi imel posestnega varstva. Služnosti upravičenec ima položaj soposestnika (25. člen SPZ), lahko pa izvršuje le tako dejansko oblast nad stvarjo, ki ustreza vsebini njegove služnostne pravice in je zato lahko predmet posestnega varstva le v takšnem obsegu. Vsako poseganje v stvarno služnost ne more pomeniti posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg mora biti takšen, da bodisi preprečuje ali v precejšnji meri otežuje izvrševanje vsebine služnosti
ZFPPIPP člen 78, 78/2, 78/2-3. ZGD-1 člen 527, 528, 528/1, 529.
upniški odbor – sestava upniškega odbora – člani upniškega odbora – povezane družbe
Pri upniku U. d.o.o. ne gre za s stečajnim dolžnikom (neposredno ali posredno) povezano družbo v smislu določbe 527. člena ZGD-1, zato pri njem tudi ni podana zakonska ovira iz 3. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za njegovo imenovanje v upniški odbor.