zavarovanje koristi otrok - začasna odredba - zavrnitev izdaje začasne odredbe - preživnina za otroka - ogroženost otroka - pravica do izjave
S ponujenimi trditvami (o lastnem prihodku, stroških, ki nastanejo s preživljanjem dveh sinov in lastnim preživljanjem ter plačevanjem preživnine za hči) in dokazi (podatki o višini prihodkov predlagatelja, zaslišanje udeležencev) predlagatelj utemeljuje ogroženost otroka, ki je po 161. členu DZ pogoj za izdajo začasne odredbe. Gre za dopustne in za odločitev relevantne navedbe, ki niso očitno neutemeljene. Zato bi se moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe do njih opredeliti.
Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.
Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje
Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - standard obrazloženosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - prošnja za podaljšanje roka - prekluziven rok
Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nedopustna tožba - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - kredit - skupno premoženje razvezanih zakoncev - res transacta kot procesna ovira za sojenje - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - ista terjatev
Vsebinsko isto razmerje, ki je predmet tožbenega zahtevka, je med istima strankama že rešeno v sodni poravnavi. Gre namreč za obveznost plačila po vsebini iste terjatve, ki ji skuša tožnik zdaj spremeniti zapadlost (kar vsebinske identitete terjatve ne spreminja). Nov spor o istem ni dopusten.
SPZ člen 263, 263/2. ZSPDSLS-1 člen 73, 73/1. OZ člen 90, 90/2.
prenehanje stavbne pravice - nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice - pravica do nadomestila - odpoved pravici - kogentna določba - ničnost
Čeprav je bilo določilo drugega odstavka 263. člena SPZ do novele SPZ-B kogentne narave, v okoliščinah obravnavnega primera, nasprotno pogodbeno določilo ni bilo nično. S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice je bila predvidena gradnja začasnega objekta in hkrati določena obveznost njegove odstranitve po prenehanju stavbne pravice. Ob izpolnitvi navedene obveznosti ne bi prišlo do povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi stavbne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00089331
ZIZ člen 24, 24/4. ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 2.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vezanost sodišča na zahtevek - vezanost na vsebino sklepa
Drži, da je sodišče prve stopnje na sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico vezano, vendar je ravno ta sklep bil izdan na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje, v katerem je ta odgovornost nove dolžnice omejil. Skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe je dolžnica prejela tudi predlog za nadaljevanje izvršbe ter se je po presoji pritožbenega sodišča lahko zanesla, da odgovarja do višine glede na upnikov zahtevek.
ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 35, 35/2. URS člen 40.
zahteva za objavo popravka - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - vsebina popravka - varstvo osebnostnih pravic - odklonitveni razlog - odklonitveni razlog za objavo popravka - okrnitev ugleda pravne osebe - pravica javnosti do obveščenosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - aktivna legitimacija
Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.