ZDSS-1 člen 6. ZSPJS člen 9, 9/1, 19, 19/1. ZPP člen 353, 360, 360/1.
sistemizacija delovnih mest - imenovanje v naziv - uvrstitev v višji plačni razred - komandir policijske postaje - pogodba o zaposlitvi - dejansko opravljanje dela - diskriminacija - starost delavca - odškodnina
Tožnik v pritožbi vztraja, da je njegov zahtevek za plačilo po dejanskem delu upravičen, ker je opravljal isto delo kot drugi komandirji policijskih postaj II. kategorije. Njegovo stališče, da je s tem opravljal delo drugega, višje vrednotenega delovnega mesta, je napačno; opravljal je prav tisto delo, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z aneksi skladno s sistemizacijo delovnih mest. Glede na to sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo stališčem iz odločbe vrhovnega sodišča VIII Ips 19/2014, saj se nanaša na v bistvenem drugačno dejansko stanje. Da je veljavna sistemizacija za večino delovnih mest komandirjev (načelnikov) policijskih postaj II. kategorije po letu 2013 določala možnost opravljanja dela v nazivih policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor III, za tožnikovo policijsko postajo (Postaja mejne policije A.) ter še za 12 drugih policijskih postaj pa še vedno v nazivih policijski inšpektor I in II, ne pomeni, da je tožnik opravljal drugo delo kot tisto, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
sodna ureditev meje - mejni spor - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - dolgoletna posest - katastrska meja - stroški v postopku za ureditev meje - obresti od stroškov postopka
Za ugotavljanje meje po kriteriju zadnje mirne posesti se ne zahteva dodatna kvalifikacija posesti. Pritožbene trditve, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje so pravno nepomembne.
DZ člen 157, 161, 163, 163/2, 166, 166/1. ZNP-1 člen 108.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom - začasna ureditev stikov - stiki otroka s staršem - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ukrep prepovedi približevanja - namen denarne kazni
Več kot štirimesečna prekinitev stikov in očetova manjša vključenost v skrb za hčerko v preteklosti narekujejo potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD. Namen teh je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter okrepitev čustvene navezanosti.
pravnomočna sodna odločba - predlog za dopustitev revizije - poseben sklep o stroških
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 30, 30/1, 30/1-3, 35, 35/1. SPZ člen 16, 16/2, 105, 105/1, 105/3, 106. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 5, 5/1. SZ-1 člen 3, 3/3.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - splošni skupni del - skupni deli stavbe v etažni lastnini - solastnina etažnih lastnikov - podstrešje - sestavina nepremičnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - stvarna služnost
Zazidan podstrešni del kot sestavni del stanovanja št. 6 deli usodo stanovanja in posledično ne more biti splošni skupni del stavbe.
Vsi skupni deli stavbe so v sorazmernem deležu uporabne vrednosti PDS v solastnini vseh etažnih lastnikov obravnavane stavbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 82, 82/2, 99, 99/2. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2008) člen 9. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 12. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2018) člen 9, 9/3. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2021) člen 9, 9/6. ZST-1 člen 3, 3/2. ZDR-1 člen 75, 108, 108/1, 126, 126/2. ZIUZEOP člen 71. ZPP člen 353, 358, 358-5.
odpravnina - jubilejna nagrada - prenos podjetja
Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da četudi se je tožnica s 1. 5. 2021 (torej z naslednjim dnem po prenehanju delovnega razmerja s toženko) zaposlila v ZD A., kjer opravlja enako delo, kot ga je za toženko, ni ohranila pravic iz delovnega razmerja, ki jih je imela pri toženki (delovnega razmerja za nedoločen čas) oziroma ni prišlo do avtomatskega prenosa pravic, kot to predvideva 75. člen ZDR-1. Tožnica se je namreč pri novem delodajalcu - ZD A. zaposlila za določen čas enega leta zaradi začasno povečanega obsega dela na podlagi razpisa. Razpis ni bil mišljen za tožnico, ampak za kogarkoli, ki bo najbolj ustrezal pogojem. Prijavljenih je bilo več kandidatov, tožnica pa je bila izbrana, ker je bila najbolj izkušena. Ne drži torej pritožbena navedba, da je bil namen ZD A., da se zaposli prav tožnica, oziroma da naj bi bilo to celo dogovorjeno.
zavrženje pritožbe - pravni interes - razveljavitev sklepa o izvršbi
Predhodno izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločbe za dolžnika, saj v tej fazi ne more pričakovati ugodnejše odločbe. Zato za pritožbo zoper sklep, da se razveljavi sklep o izvršbi in da bo o zahtevku odločeno v pravdi, nima pravnega interesa.
prepoved vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - negatorna tožba solastnika - upravljanje s stvarjo v solastnini - soglasje solastnikov - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - uporaba nepremičnine - solastna nepremičnina
SPZ v petem odstavku 67. člena določa, da je soglasje vseh solastnikov potrebno za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik z uporabo nepremičnin s strani tožencev ni izrecno soglašal. Za dopustnost uporabe tretjih pa zgolj podano soglasje ene solastnice A. A. ne zadošča.
Neizkazana domneva tožencev, da je tožnik z uporabo konkludentno soglašal, za podajo veljavnega soglasja tožnika ne zadošča.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 358, 358-3, 358-5.
višina nadomestila plače - bolniška odsotnost delavca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - mesečna plača
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je delavec za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo. Upoštevajoč tudi odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da tožnici pripada nadomestilo take plače, kot bi jo prejela, če bi ves čas delala, čemur pa sodišče prve stopnje z upoštevanjem obračunanih plač za meseca april in maj 2023 (ko je bila tožnica po prvostopenjski ugotovitvi z dela odsotna zaradi bolniških staležev) ni sledilo.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20.
sprememba stikov - pravica do izjave - zahteva za povračilo stroškov - stroški postopka - odvetniška tarifa - višina stroškov
Dejstvo, da sodišče prve stopnje postopek vodi (tudi) po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti izdaja začasne odredbe (kar je pravica in tudi dolžnost sodišča v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok), ne vpliva na pravico stranke, da se v postopku izjavlja. Ne le pravica, temveč tudi dolžnost matere (predlagateljice) je, da poskrbi za pravice in koristi svojega otroka, kar vključuje tudi ustrezno aktivno nastopanje v postopku, kjer se odloča o pravicah in koristih otroka.
vrnitev v prejšnje stanje - bolniška odsotnost - zakoniti zastopnik
Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-5, 2-6, 15, 15/1, 15/2. ZINNI člen 1, 7, 7/1. ZUPJS člen 3a, 3a/4, 12, 12/1, 12/1-16.
nadomestilo za invalidnost - plačilna sposobnost - invalid - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Ne drži pritožbeni očitek, da nikjer ni določeno, da se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost nad zakonsko določeno mejo ne upošteva pri tožnikovi plačilni sposobnosti. Pojem plačilne sposobnosti iz četrtega odstavka 30.a člena ZUPJS na katerega se sklicuje toženka, je opredeljen v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uredba). Gre za znesek, do katerega je upravičenec oziroma zavezanec sposoben plačati oziroma prispevati k plačilu storitev (6. točka 2. člena Uredbe). Pri samski osebi je plačilna sposobnost presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti (prvi odstavek 15. člena Uredbe), plačilna sposobnost družine upravičenca pa je presežek ugotovljenega dohodka družine nad mejo socialne varnosti družine (drugi odstavek 15. člena Uredbe). V prvem odstavku 7. člena ZINNI je izrecno določeno, da se ne glede na določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, izplačila po tem zakonu ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči. Ker je plačilna sposobnost po Uredbi odvisna od dohodka, prav ta pa se po prvem odstavku 7. člena ZINNI ne upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost pri presoji plačilne sposobnosti ne more upoštevati.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - nižji dokazni standard - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno mnenje - izvedensko mnenje - udeležba zagovornika otrokovih pravic
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zgolj dejstvo, da oče občasno pretirano uživa alkohol, samo po sebi še ne izkazuje, da je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - predlog za izvršbo - litispendenca v izvršilnem postopku - negativna procesna predpostavka - zavrženje predloga za izvršbo
Litispendenca ali visečnost pravde je negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe (enako velja za predlog za izvršbo). Gre za absolutno procesno predpostavko, na katero pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Kadar sodišče ugotovi, da med strankami že teče prej začeta pravda (izvršba) o isti stvari, kasnejšo tožbo (predlog za izvršbo) zavrže.
Splošna presoja o obstoju litispendence kot procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: dva spora sta po uveljavljanem stališču sodne prakse identična, če sta podana subjektivna istovetnost in objektivna istovetnost. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi, ki je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem teče pravda (izvršba), po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju tekoče pravde. Po določbi 15. člena ZIZ se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo smiselno, zato za presojo ali že poteka postopek ni pomemben le zahtevek, temveč tudi isti izvršilni naslov, izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Vse navedeno je v konkretnem primeru identično.
delna starostna pokojnina - računanje zavarovalne in pokojninske dobe - gostota pokojninske dobe - gostota zavarovalne dobe
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dopolnil pokojninske dobe v skupnem trajanju 15 let in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Skupna zavarovalna doba tožnika v BiH po podatkih bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja v trajanju 11 let in 2 dni se namreč ne ujema z ugotovljeno dobo pri tožencu. Po podatkih toženca pokojninska oziroma zavarovalna doba v Bosni in Hercegovini znaša (le) 11 let. Zakaj je do razlike v trajanju zavarovanja za 2 dni, glede na potrdilo bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja in evidenco toženca, prišlo toženec ni pojasnil, niti tega ni razčistilo sodišče prve stopnje.
stroški v postopku zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - dovolitev zavarovanja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti zavarovanje tudi za stroške postopka zavarovanja, kot je to predlagal upnik. Glede na to, da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoli tudi izvršbo za stroške izvršilnega postopka, odmerjene v sklepu o izvršbi, in za nadaljnje izvršilne stroške, ki niso določeni v izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo, je ob smiselni uporabi določbe 239. člena ZIZ treba smiselno enako postopati tudi v postopku zavarovanja in zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini dovoliti tudi za stroške, ki bodo nastali v postopku zavarovanja. Pri presoji je treba namreč upoštevati, da je bistvo zastavne pravice (hipoteke) v tem, da se v primeru neplačila terjatev upnika poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika).
Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje temelji na pravnomočni odločitvi, da je imelo razmerje med tožnikom in toženo stranko ves čas njegovega trajanja delovnega razmerja z družbo A. d.o.o. vse znake delovnega razmerja, vendar mu delovnega razmerja v tem času, skladno s stališčem VS RS v zadevi VIII Ips 32/2020 z dne 13. 10. 2020, pri toženki, kot dejanskem delodajalcu, ni bilo mogoče priznati, saj je imel priznano pri formalnem delodajalcu. Ko je tožniku delovno razmerje pri tej družbi prenehalo zaradi ravnanja toženke, ki je kot edini pogodbeni partner prenehala sodelovati z njo, je bilo tožniku s tem dnem vzpostavljeno delovno razmerje pri toženki, kot dejanskemu delodajalcu. To je trajalo do pravnomočne razveze pogodbe o zaposlitvi, kar je predlagal tožnik, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo podlage, po kateri je bil tožnik v obdobju od 9. 10. 2019 do 21. 10.2019 v delovnem razmerju s toženko.
Glede na to, da je toženka dolžna skladno s sodno prakso (odločbe VS RS naštete v točki 9 obrazložitve) tožniku sanirati nastali položaj, je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o tožnikovem zahtevku za povrnitev prikrajšanj pri prejemkih, ki bi jih prejel, če bi bil s toženko v delovnem razmerju. Pri tem ne gre za odškodnino, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožnik ni podal ustreznih elementov odškodninske odgovornosti.
OZ člen 51, 51/2, 55, 55/1, 65, 65/2, 122, 122/1, 434, 649, 649/2. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.
gradbena pogodba - obličnost - neizpolnitev pogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - enostranski odstop od pogodbe - dvojna ara - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Privolitev v prenos pogodbe pa je veljavna samo, če je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev prenesene pogodbe. Drugi odstavek 51. člena OZ določa, da zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Če pogodba ni sklenjena v predpisani obliki je nična, če iz namena predpisa, s katerim je bila določena oblika, ne izhaja kaj drugega (prvi odstavek 55. člena OZ). V primeru gradbene pogodbe zakonsko predvidena oblika ni predpisana v javnem interesu, temveč v interesu pogodbenih strank in bi torej v tem primeru bila pisnost dogovora o prenosu pogodbe na družbo A., d. o. o. predvsem v interesu tožnika. V skladu s 434. členom OZ se izpolnitev prevzema s pogodbo med dolžnikom in nekom tretjim, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil obveznost nasproti njegovemu upniku. V tem primeru se tako ustvarja zgolj pravno razmerje med dolžnikom in tretjim kot prevzemnikom izpolnitve, ne pa tudi med prevzemnikom in upnikom, ki tudi nima pravice terjati izpolnitev od prevzemnika.
URS člen 22. ZPP člen 132a, 258, 258/2, 286b, 261, 261/2, 261/3, 339, 339/2, 339/2-8.
pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zaslišanje stranke - vabilo - nepristop stranke na narok
Očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen. Tožnica je bila na narok dne 9. 4. 2024 pravilno vabljena, vendar na narok ni pristopila, svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaslišalo le zakonitega zastopnika toženke (drugi odstavek 258. člena ZPP), s čimer ni poseglo v tožničino pravico do izjave in pravico enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da so pritožbene navedbe v zvezi z vsemi očitanimi kršitvami pravil postopka neutemeljene tudi iz razloga, ker bi tožnica očitane kršitve morala uveljavljati takoj, najkasneje na naroku dne 9. 4. 2024, na katerega ni pristopila ne tožnica ne njen pooblaščenec, in ne šele v pritožbi (286.b člen ZPP).
postopek za varstvo koristi otroka - preživnina za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - pridobitne zmožnosti staršev - stroški nepravdnega postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Četudi gre za nepravdni postopek in ni vezano na predlog - sodišče ne more urejati mimo predloga oziroma opisa razmerja. V skladu z določilom 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Brez izrecne zahteve, da se preživnina določi od dneva vložitve predloga dalje, sodišče nima podlage za sprejem takšnega sklepa.
Prosti preudarek je pravni standard, ki ga sodišče zapolni tako, da upošteva vse raznolike okoliščine primera. Mednje je moč uvrstiti premoženjsko stanje udeležencev, razloge za postopek, procesno racionalnost udeležencev oz. obseg stroškov, krivdo in druge razloge.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v družinskih sporih starša nosita vsak svoje stroške postopke; skupne stroške postopka, kamor spadajo tudi nagrada in stroški izvedenca, pa krijeta po enakih delih.