gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija rezultata - pojasnilna dolžnost podjemnika - zavrnitev dokaznih predlogov - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Podjemnik ne odgovarja za to, da z rezultatom njegove storitve ni uresničen končni interes naročnika, če vzrok za neuresničitev končnega interesa naročnika izvira iz naročnikove sfere, podjemnik pa je pravilno izpolnil svojo pojasnilno obveznost.
Ob konkretiziranih navedbah tožeče stranke so se nasprotne navedbe tožene stranke izkazale za preveč pavšalne, izvajanje dokazov pa ni namenjeno dopolnjevanju oziroma konkretiziranju pomanjkljive trditvene podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00079298
ZPP člen 5, 87, 87/3, 213, 339, 339/2, 339/2-14. DZ člen 241, 243.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potek postopka - postavitev izvedenca - izvedensko mnenje - dokaz z izvedencem - pooblaščenec upravičen za zastopanje - Center za socialno delo (CSD) - postavitev skrbnika - center za socialno delo kot skrbnik - želje varovanca
Nasprotna udeleženka neutemeljeno navaja, da bi sodišče gotovo odločilo drugače, če sam sodni postopek ne bi trajal toliko časa ter, da je sodišče spregledalo želje nasprotne udeleženke in prvotno mnenje izvedenke. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je namreč sodišče upoštevalo še druge okoliščine. V skladu z 243. členom DZ sodišče pri imenovanju skrbnika upošteva želje varovanca, če jih je ta izrazil in če je sposoben razumeti njihov pomen in posledice, in pod nadaljnjim pogojem, da je to v korist varovanca. V zadnji alineji 241. člena DZ pa je določeno, da skrbnik ne more biti oseba, od katere ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti. Sodišče je v luči teh določb pravilno presojalo, ali je B. B. primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.
ZFPPIPP člen 132, 132/3. ZIZ člen 165, 165/3. ZSReg člen 11, 11/2, 17, 17/1, 17/2, 34, 36, 36/1, 39, 40, 40/3.
vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pravica do pritožbe - prizadeti udeleženec - pravne posledice začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka
Drži sicer pritožbeno izvajanje, da gre v obravnavani zadevi za postopek vpisa zaznambe sklepa o izvršbi, ki se izvede po uradni dolžnosti in ki ga sproži izvršilno sodišče. Zanj skladno z v pritožbi citirano sodno prakso velja, da registrsko sodišče presojo utemeljenosti predloga za vpis iz 34. člena ZSReg izvede zgolj v omejenem obsegu in da ni pristojno presojati, ali je odločitev izvršilnega sodišča glede (zaznambe) izvršbe na poslovni delež prvega udeleženca pravilna ali ne. Sodišče prve stopnje s svojo presojo v obravnavani situaciji ni ravnalo v nasprotju s pravkar povedanim. Izpodbijana odločitev ne temelji na presoji vsebinske (ne)pravilnosti sklepa o izvršbi. Vanjo se namreč sodišče prve stopnje sploh ni spuščalo. Temelji na objektivnem dejstvu, do katerega je prišlo po izdaji sklepa o izvršbi, t.j. začetku stečajnega postopka nad prvim udeležencem. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba tovrstne okoliščine, ki imajo določene pravne posledice, upoštevati po uradni dolžnosti v postopkih, ki se nanašajo na (položaj) stečajnega dolžnika.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 27. ZPP člen 18, 18/3, 29.
motenje posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o nepristojnosti - spor z mednarodnim elementom - nepremičnina v tujini - lega nepremičnine - izključna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - sodna praksa SEU
Četudi gre v posestnem sporu za varstvo dejanske oblasti nad stvarjo ne glede na pravico, je pri presoji mednarodne pristojnosti odločilno, da je posredni predmet spora nepremičnina, oziroma, da se sodno varstvo posesti uveljavlja v zvezi z nepremičnino. Namen zahtevanega sodnega varstva je v prepovedi nadaljnjega motenja posesti oziroma vrnitvi odvzete posesti nepremičnine. Razlog za izključno pristojnost je torej v tesni povezanosti spora s predmetom. Lega nepremičnine je navezna okoliščina, ki izključuje pristojnost slovenskega sodišča za odločanje o posestnem sporu z zvezi z nepremičnino, ki se nahaja v tujini. Takšna razlaga je skladna tako s ciljem pravila o izključni pristojnosti kot tudi z zahtevo po predvidljivosti pravila.
Pri utemeljitvi mednarodne pristojnosti ima pomembno težo tudi dejstvo, da se priznanje sodne odločbe, izdane v državi članici, v drugih državah članicah lahko zavrne, če je sodna določba v nasprotju s pravili o izključni pristojnosti.
vznemirjanje lastninske pravice - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dobra vera priposestvovalca
Če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval, pride do priposestvovanja stvarne služnosti (drugi odstavek 217. člen SPZ). Za ta način priposestvovanja stvarne služnosti zadošča dejansko izvrševanje služnosti, dobra vera priposestvovalca se ne zahteva.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - sprememba naslova dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - iskanje zaposlitve
Obveznost vzdrževanja dosegljivosti upravitelju ni odvisna od razloga, iz katerega se dolžnikovi kontaktni podatki spremenijo, nespoštovanje te obveznosti pa bi lahko bilo manj pomembno, samo kadar (in kolikor: tipično začasno) bi obstajal upravičen razlog zanj. Za zadevnega dolžnika to v bistvenem ne velja.
ZGD-1 člen 66, 66/5, 230, 230/1, 230/7, 399. ZGJS člen 2, 2/2.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - nujnost zadržanja dobička - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - izvajanje gospodarske javne službe - gospodarska javna služba distribucije električne energije - javni interes
Dejstvo, da toženka izvaja storitve gospodarske javne službe, vpliva na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela "po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje". Gre za pravni standard, ki ga v okviru uporabe materialnega prava zapolni sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Stališče, da mora insolventnost vsaj neposredno in izkazano groziti, je v konkretnem primeru za toženko, ki v javnem interesu opravlja storitve gospodarske javne službe, prestrogo. Glede na posebne okoliščine konkretnega primera (izvajanje storitev gospodarske javne službe, nujnost investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, pridobivanje prihodkov iz omrežnin, ki so namenjene vzdrževanju in investiranju v omrežje), je toženka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje (pravni standard iz 399. člena ZGD-1) nujno, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.
Skupščina lahko odloči, da se del ali celotni bilančni dobiček ne razdeli med delničarje. V tem primeru nerazporejeni dobiček postane preneseni dobiček. Ta se prenese v poslovni izid naslednjega poslovnega leta in se takrat praviloma prikaže kot bilančni dobiček, razen v izjemnem primeru, če je družba poslovala z izgubo.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - primernost in sorazmernost ukrepa - nekonkretiziranost predloga
Ukrep po ZPND je namenjen temu, da se (med drugim) onemogoči psihično nasilje, tega pa z nekonkretizirano prepovedjo negativne indoktrinacije ni mogoče doseči. Takšen ukrep ni na mestu in bi bil neučinkovit oziroma ne gre za primeren ukrep v skladu z ZPND. Zaradi njegove splošnosti in nekonkretiziranosti je nenazadnje takšen ukrep tudi neizvršljiv, pri čemer pa je sodišče za kršitev zagrozilo nasprotni udeleženki z denarno kaznijo.
Subjekt stroškovnega zahtevka je tudi stranski intervenient, ki je ob interpretaciji gornje določbe lahko le upravičenec, ne pa zavezanec za povračilo pravdnih stroškov. Njegovo upravičenje do povrnitve stroškov od nasprotne stranke se ravna po enakih merilih kot veljajo za glavno stranko, ki se ji je pridružil. Če se torej postopek zaključi s sodno poravnavo, v kateri sta se pravdni stranki dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, kot je tudi konkretni primer, to velja tudi za stranskega intervenienta. Pritožnik torej ni upravičen zahtevati povrnitve stroškov od tožeče stranke. Prav tako mu le teh ni dolžna povrniti tožena stranka. Stranski intervenient v pravdo vstopi prostovoljno kot pomočnik glavne stranke, zato mora nositi tudi riziko izida postopka in do stranke, ki se ji je pridružil, nima nobenega zahtevka za povračilo stroškov.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Popis in ocena zapuščinskega premoženja predstavlja ukrepe za zavarovanje in zaščito pravic in interesov dedičev, volilojemnikov in upnikov. Popis in ocena predstavljajo dokaz o tem, katero premoženje je obstajalo v času smrti zapustnika in o tem, kakšna je bila vrednost tega premoženja v času zapustnikove smrti. Zapuščinsko sodišče odloči o tem z odločbo, pri čemer popis ne obsega le nepremičnega in premičnega premoženja, ki ga je imel v posesti pokojnik ob svoji smrti (prvi odstavek 185. člena ZD), temveč tudi premoženje, ki je pripadalo pokojniku, pa je pri kom drugem, z navedbo, pri kom je to premoženje in na kakšni podlagi, ter premoženje, ki ga je imel pokojnik, za katero pa se trdi, da ni njegovo (drugi odstavek 185. člena ZD).
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 358, 358-3, 358-5.
višina nadomestila plače - bolniška odsotnost delavca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - mesečna plača
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je delavec za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo. Upoštevajoč tudi odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da tožnici pripada nadomestilo take plače, kot bi jo prejela, če bi ves čas delala, čemur pa sodišče prve stopnje z upoštevanjem obračunanih plač za meseca april in maj 2023 (ko je bila tožnica po prvostopenjski ugotovitvi z dela odsotna zaradi bolniških staležev) ni sledilo.
ZPP člen 108, 108/5, 365, 365-2. ZDSS-1 člen 72, 73, 73/1.
poprava tožbe - rok za popravo tožbe - zavrženje tožbe
Določilo prvega odstavka 73. člena ZDSS-1 je jasno. Tožbi, ki je vložena zoper upravni akt, ki se izpodbija, mora biti priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem predpisu. Ključna je ugotovitev sodišča, da tožnik v postavljenem roku ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom z dne 7. 6. 2024. Ker je sodišče po poteku roka za popravo tožbe ugotovilo, da tožnik ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je v skladu s petim odstavkom 108. člena Zakona o pravdnem postopku, tožbo zavrglo.
Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 12, 12/2. ZPP člen 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 318/1-4, 353. ZDR-1 člen 56.
zamudna sodba - obvestilo o prispelem pismu - hišni predalčnik - vročitev tožbe v odgovor - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nesklepčnost tožbe - trditvena podlaga - posledice neodgovora na tožbo - fikcija priznanja dejstev - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Ker se zaradi pasivnosti toženke, ki na tožbo ni (pravočasno) odgovorila, štejejo tožbene trditve za resnične, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pri toženki ni bil zaposlen zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker torej razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas glede na tožbene navedbe ni bil podan, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila ta sklenjena nezakonito. Zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas (56. členZDR-1). Utemeljenost tožbenega zahtevka torej izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
pravnomočna sodna odločba - predlog za dopustitev revizije - poseben sklep o stroških
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
vrnitev v prejšnje stanje - bolniška odsotnost - zakoniti zastopnik
Tudi če bi sodišče verjelo dolžniku, bi dokazal samo bolniško odsotnost zakonitega zastopnika v času vročanja sklepa o izvršbi s fikcijo, ne pa že kar takih okoliščin na njegovi strani, da ne bi bil zmožen vložiti pravočasnega ugovora. To terja več trditev, te v predlogu niso bile konkretizirane. Zgolj zato, ker je sklep o izvršbi prvo pisanje in ga dolžnik ni mogel pričakovati, še ne pomeni, da je avtomatično utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 20.
sprememba stikov - pravica do izjave - zahteva za povračilo stroškov - stroški postopka - odvetniška tarifa - višina stroškov
Dejstvo, da sodišče prve stopnje postopek vodi (tudi) po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti izdaja začasne odredbe (kar je pravica in tudi dolžnost sodišča v vseh postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok), ne vpliva na pravico stranke, da se v postopku izjavlja. Ne le pravica, temveč tudi dolžnost matere (predlagateljice) je, da poskrbi za pravice in koristi svojega otroka, kar vključuje tudi ustrezno aktivno nastopanje v postopku, kjer se odloča o pravicah in koristih otroka.
sodna taksa kot procesna predpostavka - sodna taksa za postopek - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - neplačilo sodne takse za pritožbo - umik pritožbe
Sodišče je utemeljeno štelo, da je toženec s plačilom 17. 5. 2024 poravnal sodno takso za postopek po tar. št. 2111 ZST-1 in ne za pritožbo po tar. št. 2121 ZST-1. Pravilen je dokazni zaključek sodišča v 6. točki obrazložitve sklepa, da toženec v roku za plačilo sodne takse za pritožbo, ki se je iztekel 21. 5. 2024, te takse ni plačal in ker skladno s 3. odstavkom 105.a člena ZPP niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodih taks, je potrebno šteti, da je toženec umaknil pritožbo zoper sodbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00090811
KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1. OZ člen 5, 148.
poslovna goljufija - pogojna obsodba - posebni pogoj - povrnitev škode - premoženjskopravni zahtevek - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - direktor družbe - edini družbenik - poslovodenje - prosta podjetniška presoja - načelo vestnosti in poštenja
Sodišče druge stopnje sprejema presojo prvostopenjskega sodišča, ki je, upoštevajoč odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 18/2020, zaključilo, da določba 148. člena OZ, ne more izključiti sleherne obligacijske odgovornosti posameznika na način, da njegovo ravnanje ne more prerasti v samostojni civilni delikt. Pri presoji, ali je obsojeni dolžan oškodovancu plačati premoženjskopravni zahtevek v višini povzročene škode, je namreč potrebno upoštevati, da je bil obsojeni v času storitve kaznivega dejanja edini direktor in družbenik družbe C. d.o.o., in je, potem ko se je dogovarjal za opravo dodatnih del in sprejemanje avansa za izvedbo del, direktorju družbe B. d.o.o. kot zagotovilo, da bodo dela izvedena, izročil osebno menico, čeprav je vedel, da na TRR- ju, ki je bil naveden na menični izjavi, pri katerem naj bi bila menica v znesku 8.000 EUR, ki je bila dana kot garancija za izvedbo še nedokončanih del, unovčljiva, že ob izročitvi menice z menično izjavo ni sredstev in da je bil TRR dne 14. 1. 2010 ukinjen. Ravnanje obsojenca, ki je bil edini direktor in edini družbenik družbe C., edini oblikovalec poslovne volje družbe, ki mu je bilo znano slabo finančno stanje družbe, predvsem pa dejstvo, da je kot zagotovilo, da bo družba C. naročena dela izvedla, izročil direktorju oškodovane družbe osebno menico z menično izjavo, čeprav je vedel, da ta ne predstavlja ustrezne garancije glede na predhodno pojasnjeno, je bilo tisto ravnanje obsojenca, s katerim je preslepil direktorja oškodovane družbe, da je verjel, da bodo dela opravljena in da je posel zanesljiv. Takšno ravnanje, kot izhaja iz pravnomočnega krivdoreka, preseže pojem poslovodenja in nima nobene zveze z načelom proste podjetniške presoje, zato nima prav pritožba, da bi ravnanje obsojenca moralo biti varovano z načeli korporacijskega prava, temveč gre za ravnanje, ki je preraslo v samostojen civilni delikt. Obsojenec je namreč glede na pojasnjeno ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) in s tem izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1.
utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP
Sklep o podaljšanju pripora, ki ga izda senat po vloženi obtožnici je po svoji naravi tudi ugotovitvena odločba, s katero se ugotavlja, da so pogoji in razlogi za pripor še vedno podani.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00078966
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 8, 23, 26. ZBPP člen 48, 48/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 365, 365-3. OZ člen 299. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 22, 22-2.
pravica do sodnega varstva - pravica do dostopa do sodišča - stroški postopka - odločitev o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč - vračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - zastaranje odškodninskega zahtevka - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
V skladu z določilom tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dobil. Ker tožnik v postopku z odškodninskim zahtevkom ni uspel, ni podlage za odločitev, s katero mu je sodišče naložilo povrnitev založenih stroškov iz naslova prejete brezplačne pomoči. Da bi se tožnikov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka toliko izboljšal, da glede na trenutni materialni položaj do te pomoči ne bi bil več upravičen in bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, v postopku ni bilo izkazano.