• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>
  • 41.
    Sodba in sklep G 36/2012
    27.11.2012
    BANČNO JAVNO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VS4002171
    ZBan-1 člen 230, 230/3, 231. ZTFI člen 520a, 520a/1, 520a/4. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov člen 1, 10.
    podtopek nadzora nad poslovanjem bank - prošnja za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – zahteva za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – sodelovanje Banke Slovenije z nadzornimi organi v Republiki Sloveniji – lex specialis
    Določba 520a. člena ZTFI je splošnejša od določbe 230. člena ZBan-1, saj zadeva širši krog oseb, ki morajo posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev zahtevane podatke. Zajema državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, torej vse pravne osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Agencije. Določba 230. člena ZBan-1 nasprotno zadeva le nadzorne organe, med katere sodi tudi tožnica. Določba je zato v razmerju do določbe 520a. člena ZTFI lex specialis. Tako se pokaže, da se je toženka oprla na napačno zakonsko podlago, ko je od tožnice zahtevala podatke, ki jih je opravičevala s sumom, da dve banki nista poročali v skladu z določbami 3. poglavja ZTFI. Posledično je toženka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 520a. člena ZTFI in izrekla tožnici denarno kazen.
  • 42.
    Sodba IV Ips 74/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2006255
    ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156-4. ZVCP-1 člen 38. ZPrCp člen 52.
    kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis – uporaba milejšega zakona - glavna in stranska sankcija
    Če novejši predpis določa višjo globo in manjše število kazenskih točk, na vprašanje, katera sankcija bo za storilca imela hujše posledice, ni mogoče odgovoriti samo s primerjavo zagroženih sankcij, temveč mora sodišče primerjati vsaj še določbe obeh zakonov, ki določajo pogoje za odvzem vozniškega dovoljenja in poznati okoliščine na strani storilca.
  • 43.
    Sodba IV Ips 63/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006253
    ZP-1 člen 57, 57/6, 62, 62-2, 65, 65/5. URS člen 22, 29.
    pravice obrambe - enako varstvo pravic - hitri postopek - zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - možnost izjave o prekršku - pravica do poštenega postopka - opis dejanskega stanja - opis prekrška – odločanje sodišča
    Dolžnost sodišča, da pred odločitvijo o zahtevi za sodno varstvo storilca seznani z obremenilnim gradivom in mu omogoči, da se o njem izjavi, izhaja že iz temeljnih jamstev poštenega postopka.

    Zapis policistov v sklepu o pridržanju tako po obsegu kot tudi po vsebini ne more nadomestiti bistveno bolj konkretiziranega opisa dejanskega stanja obeh prekrškov, ki ga je prekrškovni organ sestavil po vložitvi zahteve za sodno varstvo in s katerim storilec pred odločitvijo sodišča ni bil seznanjen.
  • 44.
    Sklep III Ips 60/2009
    27.11.2012
    STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002155
    ZPPSL člen 75, 80, 80/2, 134. OZ člen 132.
    podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivda - sklenitev posojilne pogodbe - odgovornost stečajnega upravitelja - posojanje denarja iz stečajne mase - soglasje stečajnega senata
    Za sklenitev posojilne pogodbe ZPPSL ni terjal soglasja stečajnega senata.
  • 45.
    Sodba XI Ips 14149/2012-365
    27.11.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006376
    ZKP člen 201, 201/1-1, 272, 395, 395/1.
    pripor – podaljšanje pripora – utemeljen sum – ocena dokazov - presoja pritožbenih navedb
    V fazi preizkusa, ali so podani razlogi za pripor, sodišče ne presoja po načelu proste presoje dokazov, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, temveč presoja zgolj, ali zbrani dokazi in podatki zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje, ocena dokazov (vključno z oceno njihove zakonitosti in verodostojnosti) pa je pridržana razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi.
  • 46.
    Sodba IV Ips 45/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2006319
    ZP-1 člen 55, 155/1-8. URS člen 22, 23.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
    Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja in zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da lahko stranka, pa čeprav njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo.
  • 47.
    Sodba IV Ips 87/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006283
    ZP-1 člen 55, 55/2, 57, 57a, 57b, 62a, 62a/1-2, 171. ZKP člen 427.
    hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - možnost izjave o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
    Če je v postopku o prekršku izdan plačilni nalog, se pravica do izjave zagotavlja tako, da se v fazi postopka pred prekrškovnim organom omogoča predvsem seznanitev z relevantnim procesnim gradivom, stališče do dejanskih in pravnih podlag zadeve pa kršitelj zavzame v zahtevi za sodno varstvo.
  • 48.
    Sodba IV Ips 100/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2006299
    ZP-1 člen 59, 59/3, 135, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22, 23, 25.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe
    Zahteva za sodno varstvo je edino redno pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo izda prekrškovni organ v hitrem postopku in predstavlja edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, zato je treba dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, razlagati še nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
  • 49.
    Sodba IV Ips 47/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2006276
    ZP-1 člen 55, 59, 59/3, 167, 167/2. URS člen 22, 23.
    bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – enako varstvo pravic – pravica do sodnega varstva – obrazložitev odločbe
    Ker predstavlja zahteva za sodno varstvo v konkretnem primeru edino stopnjo sodnega varstva v postopku o prekršku, je dolžnost sodišča, da presodi vse pravno relevantne navedbe zahteve za sodno varstvo, treba razlagati nekoliko širše kot v primeru, ko sodišče druge stopnje presoja pravilnost in zakonitost sodbe, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje.
  • 50.
    Sodba IV Ips 96/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006351
    ZP-1 člen 45, 62, 62-2. ZVPoz člen 50.
    organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – varstvo pred požari
    V Zakonu o varstvu pred požarom in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju ni določena pristojnost policije, da izvaja nadzorstvo nad njunim izvrševanjem.
  • 51.
    Sodba IV Ips 102/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006455
    ZP-1 člen 155, 155/2, 202a, 202d. ZP-1G člen 52.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - izvršitev odločb - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – prenehanje veljavnosti in uporabe zakona - uporaba spremenjenih določb - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
    S tem, ko sodišče z izpodbijano sodbo ni odločalo o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni zagrešilo

    bistvene kršitve določb postopka o prekršku

    po drugem odstavku 155. člena ZP-1, saj

    se o tovrstnem predlogu storilca odloča s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločitve o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, torej v fazi izvrševanja te sankcije.
  • 52.
    Sklep III Ips 166/2009
    27.11.2012
    POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002159
    ZPSPP člen 14, 15.
    najemna pogodba – najem poslovnega prostora – uporaba prostora za namen, določen s pogodbo – primernost poslovnega prostora za dejavnost najemnika - kršitev najemne pogodbe s strani najemodajalca – odpoved najemne pogodbe – razlog za odpoved najemne pogodbe – povrnitev premoženjske škode najemnika - odgovornost najemodajalca
    ZPSPP v 14. členu določa, da mora najemodajalec izročiti najemniku poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v takem stanju, da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen s pogodbo.

    Ker tožena stranka tožeči stranki ni zagotovila poslovnega prostora, v katerem bi bilo opravljanje njene dejavnosti mogoče, je kršila najemno pogodbo in 14. člen ZPSPP ter s tem ravnala protipravno. Kljub odsotnosti izrecnega pogodbenega določila, bi morala tožeči stranki poslovni prostor izročiti v takem stanju, da ga bi bilo mogoče uporabiti za dogovorjeni namen.
  • 53.
    Sodba IV Ips 93/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VS2006265
    ZP-1 člen 42, 42/3, 136, 136/1-4, 156, 156-3.
    zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje - sodba, s katero se postopek ustavi
    Če je postopek o prekršku absolutno zastaral, sodišče postopek ustavi.
  • 54.
    Sodba IV Ips 105/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2006288
    ZP-1 člen 156, 156-4. ZVCP-1 člen 126, 126/3-2, 126/11, 126/12.
    kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška
    Sodišče je glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo (prekršek je opredelilo po enajstem namesto dvanajstem odstavku 126. člena ZVCP-1).
  • 55.
    Sklep III R 29/2012
    27.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VS4002138
    ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
    spor o pristojnosti – izvršba na nepremičnine – dodatno sredstvo izvršbe – nepremičnine z območja različnih sodišč
    Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih sodišč, je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
  • 56.
    Sklep III Ips 137/2009
    27.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002136
    ZPP člen 39, 41, 41/1, 41/2, 377, 490.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska podlaga
    Tožeča stranka je s tožbo zahtevala plačilo šestih računov, ki jih je izdala toženi stranki za dobavo blaga po šestih naročilih. Podrejeno je zahtevek za plačilo opirala na odškodninsko podlago, ker naj bi se bilo dobavljeno blago zaradi malomarnega ravnanja tožene stranke izgubilo. Ne glede na to, kakšna je pravna podlaga za zahtevek, iz navedb tožeče stranke izhaja, da se zahtevki po računih opirajo na različno dejansko podlago.
  • 57.
    Sodba II Ips 118/2011
    26.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015796
    OZ člen 3, 104, 105, 300, 301, 302, 306.
    prodaja kmetijskega zemljišča - izstavitev zemljiškoknjižne listine – neveljavnost pogodbe – odstop od pogodbe – plačilo kupnine – sodelovalna dolžnost – upnikova zamuda – plačilo kupnine pred ureditvijo zemljiškoknjižnega stanja – položitev kupnine pri sodišču
    Odklonitev sporočitve številke bančnega računa prodajalcev pomeni neizpolnitev sodelovalne dolžnosti in s tem upnikovo zamudo. Ne upnikova in ne dolžnikova zamuda pa sama po sebi ne pomeni prenehanja pogodbene obveznosti. Ko gre za pogodbeni dogovor o plačilu kupnine pred prenosom lastninske pravice na nepremičnini, nastane za dolžnika neugodno stanje, saj zaradi upnikovega nesodelovanja ne more opraviti izpolnitve, še vedno pa obstoji njegova obveznost plačila pred izpolnitvijo nasprotne stranke. Zato pravni red zagotavlja dolžniku možnost, da izpolnitev namesto upniku opravi tako, da predmet izpolnitve (kupnino) položi pri sodišču. S tem bi prenehala obveznost kupca do prodajalcev in bi dospela obveznost prodajalcev za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
  • 58.
    Sklep II Ips 178/2011
    22.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015759
    OZ člen 198. SPZ člen 66.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - solastnina - stanovanje - uporabnina - sklepčnost tožbe

    Zaradi specifičnosti razmerja med solastniki je tako pri uveljavljanju zahtevkov zaradi neupravičene pridobitve za sklepčnost tožbe treba postaviti tudi trditev o prikrajšanju. Vendar pa je v našem primeru tožničina trditev o prikrajšanju implicirana že v trditvi, da toženki proti njeni volji izključno sami uporabljata sporno nepremičnino, ki jo imata tudi v izključni posesti. V takšnem primeru podrobnejša konkretizacija prikrajšanja lahko vpliva le na odločanje o višini utemeljenega tožbenega zahtevka, ne more pa vplivati na sklepčnost tožbe.

  • 59.
    Sklep II DoR 290/2012
    22.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0015714
    ZPP člen 367a, 367c.
    dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnefa postopka – zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
    Revizija se dopusti glede vprašanja:

    „Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog, naj vpogleda v spis N 67/97 in v račun za nakup pralnega stroja zaradi ugotovitve lastništva pralnega stroja, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka?"
  • 60.
    Sodba I Ips 17137/2010-274
    22.11.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006320
    ZKP člen 420, 420/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba - pomembno pravno vprašanje
    Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero kazenski postopek ni bil končan (druga odločba - v obravnavanem primeru sklep o zavrženju zahteve za obnovo), se sme vložiti le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 14
  • >
  • >>