• Najdi
  • <<
  • <
  • 43
  • od 50
  • >
  • >>
  • 841.
    Sklep III DoR 72/2011
    5.10.2011
    USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4001809
    URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 4, 21. OZ člen 131, 147. ZPP člen 367, 367a/1, 367a/2.
    dopuščena revizija - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost – vzročna zveza – obstoj protipravnosti – pravna podlaga -
    Revizija se dopusti glede:

    vprašanja, ali je v primeru kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja podana protipravnost dejanja tožene stranke po 26. členu Ustave RS,

    vprašanja, ali je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožene stranke in materialno škodo tožeče stranke,

    vprašanja pravilne uporabe pravne podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke za materialno škodo, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala pred uveljavitvijo Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
  • 842.
    Sklep II Ips 246/2011
    22.9.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0014429
    URS člen 22, 25. ZPP člen 339, 339/2-8.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pravica do pravnega sredstva - pravica do enakega obravnavanja

    Pritožbeno sodišče je samo prvič obravnavalo toženkin ugovor o originarni pridobitvi lastninske pravice, ki pomeni samostojno in sklenjeno pravno celoto. S tem je poseglo v toženkino pravico do obravnavanja pred sodiščem in tudi v ustavni pravici do enakega varstva pravic in do pravnega sredstva.

  • 843.
    Sodba I Ips 27089/2010-37
    15.9.2011
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2005714
    ZKP člen 363, 363/5, 364, 366, 366/1, 420. URS člen 25.
    pravica do pravnega sredstva - pravni pouk - pravica do pritožbe - pisna izdelava in vročitev sodbe
    Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, prav tako pa tudi napačen pravni pouk oziroma izostanek pravnega pouka v pisnem odpravku sodbe te pravice ne jemlje, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona.
  • 844.
    Sklep II Ips 419/2010
    25.8.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0014404
    ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/2. ZVPSBNO člen 25. URS člen 26.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ustavna odločba

    Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, ter da se do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1. 1. 2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP odločilo kot izhaja iz prve točke izreka.

  • 845.
    Sklep G 38/2011
    2.8.2011
    ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - PREVZEMI
    VS4002077
    URS člen 23. ZTFI člen 516, 516/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-6. ZUP člen 43.
    aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - začasna odredba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - dovoljenost tožbe - prevzemi - postopek sodnega varstva - dovoljenje za prevzemno ponudbo - izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - dovoljenost predloga za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo
    Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke (ki ni bila niti stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe) za vložitev tožbe zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, je treba uporabiti določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1, ki jo je treba razlagati v povezavi s 43. členom ZUP. Tožeča stranka zahtevo za udeležbo v postopku utemeljuje na neposredni osebni koristi, ne navaja pa predpisa, na katerega to korist opira. Ker tega ne najde tudi Vrhovno sodišče, ji ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
  • 846.
    Sodba I Ips 297/2010
    23.6.2011
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS2005718
    ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 169, 169/3, 171, 171/1, 171/2, 171/4, 171/5, 171/6. URS člen 39.
    bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - svoboda izražanja - žaljiva obdolžitev – način izvršitve - razžalitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – namen informiranja javnosti
    Po ustaljeni sodni praksi je kaznivo dejanje žaljive obdolžitve mogoče storiti z afirmativno, brezpogojno trditvijo o žaljivih dejstvih.

    Obstoj zaničevalnega namena se ugotavlja šele, če obsojenec vsaj dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal.
  • 847.
    Sodba II Ips 868/2009
    26.5.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0014229
    Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. URS člen 23, 23/1. ZPP člen 7, 7/1, 17, 17/2, 18, 18/3, 216, 339, 339/2-3,339/2-14. ZMZPP člen 55. EKČP člen 6, 6/1. ZOR člen 154, 154/1, 376, 376/1. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZTLR člen 15. SPZ člen 67.
    mednarodna pristojnost - zastaranje odškodninske terjatve - aktivna legitimacija - dokazovanje - pravica do sodnega varstva - izvedenec - povrnitev premoženjske škode - pristojnost slovenskega sodišča - vsebina izvedenskega mnenja - ogled - določitev odškodnine po prostem preudarku - solastna nepremičnina - odtekanje meteornih voda s sosednje nepremičnine - določenost državne meje - prekinitev postopka do rešitve mejnega spora sosednjima državama - pravica do učinkovitega sodnega varstva
    Republika Slovenije je ob osamosvojitvi opredelila svoje državne meje tudi z Republiko Hrvaško. Če je določeno ozemlje sporno, je sporno za obe državi in če se zanika mednarodna pristojnost ene države, veljajo enaki razlogi tudi za drugo državo. To pa bi privedlo do nesprejemljive posledice, da ljudje na spornem ozemlju ne bi imeli dostopa do sodišča v nobeni državi. S tem bi bila kršena pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS oziroma 6. člena EKČP.

    Poseg v pravico do sodnega varstva bi pomenila tudi prekinitev postopka ob vložitvi tožbe (leta 2002) do rešitve spora med državama, saj odlaganje sodnega varstva v tako nedoločen čas v prihodnosti onemogoča učinkovito uveljavljanje pravice do meritorne odločitve.
  • 848.
    Sklep G 6/2011
    24.5.2011
    USTAVNO PRAVO
    VS4001758
    ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
    prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
    Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
  • 849.
    Sodba II Ips 49/2009
    19.5.2011
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0014091
    URS člen 26. ZZVZZ člen 81.
    pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost zavoda - sprememba odločitve zdravniške komisije o podaljšanju bolniškega staleža - povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanje delovnega razmerja
    Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
  • 850.
    Sodba IV Ips 45/2011
    17.5.2011
    USTAVNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2005660
    ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3.
    dokazni predlog - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - odločanje sodišča
    Uradni zaznamek o dejanskem stanju, ki ga prekrškovni organ oblikuje po prejemu zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke in hkrati tudi oceno, da zahteva ni utemeljena.

    Razlikovanje med kršitelji, ki v zahtevi za sodno varstvo navedejo vse dejanske vidike obravnavane zadeve, in kršitelji, ki tega ne storijo, ker jim ni znano, kaj bo v opisu dejanskega stanja navedel prekrškovni organ, z vidika 22. člena Ustave ni utemeljeno.
  • 851.
    Sodba IV Ips 174/2010
    19.4.2011
    USTAVNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2005610
    ZP-1 člen 90, 114, 114/4, 155, 155/1-6. URS člen 22, 29.
    dokazovanje - bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - enako varstvo pravic - pravice obrambe - možnost izjave o prekršku - navzočnost obdolženca - pravica do sojenja v navzočnosti - pravice obdolženca
    Če obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave.
  • 852.
    Sodba III Ips 123/2009
    29.3.2011
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS4001701
    URS člen 23, 26. ZVPSBNO člen 1, 3, 15, 16. Sodni red člen 50.
    podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - povrnitev škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odgovornost države za ravnanje sodnika - odgovornost države za sistemske napake - sodni zaostanek - dolgotrajnost postopka zaradi reševanja vzorčnega primera
    Odgovornost države za sistemsko pogojene sodne zaostanke je treba ločiti od njene odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo s protipravnim ravnanjem povzroči njen organ v zvezi z opravljanjem službe.

    Dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem pravice do sojenja v razumnem roku se nanašajo (tudi) na sodnika. Samo po sebi se sicer razume, da ni mogoče pričakovati takojšnje odločitve in da se presoja o času, ki je v posameznem primeru »ustrezen,« ne ravna zgolj po interesih predlagatelja in drugih prizadetih udeležencih postopka. Upoštevati je namreč treba tudi zahtevo po zakonito izvedenem postopku, ki šele omogoča izrek pravilne sodne odločbe.

    Sodnik je odgovoren za odločanje v ustreznem času in za odločanje o zahtevanih razumnih pospešitvah. Vendar pa se v primeru, ko se presoja o protipravnem ravnanju sodnika zaradi kršitve te dolžnosti kot podlagi za odškodninsko odgovornost iz 26. člena Ustave, upoštevajo razmere, v katerih se sodniška služba izvaja. Za presojo o protipravnosti sodnikovega ravnanja je namreč odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde, ki veljajo za opravljanje sodniške službe.

    Odgovor na vprašanje, katera procesna dejanja so potrebna in smotrna v posameznih konkretnih zadevah, je prepuščen sodniku. Kriterij za presojo o profesionalnem standardu sodnikovega ravnanja pa je odgovor na vprašanje, ali je mogoče konkretno odločitev zagovarjati kot sprejemljivo v danih okoliščinah.

    Revizijsko sodišče je ob presoji očitka o opustitvi obravnave zadev upoštevalo, da je v načelu sprejemljivo, da sodnik čaka na odločitev v vzorčnem primeru.
  • 853.
    Sklep G 8/2011
    28.3.2011
    ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
    VS4001674
    URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
    prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
    Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.

    Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.

    V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.

    Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
  • 854.
    Sklep G 5/2011
    28.3.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS4001698
    ZPP člen 78, 78/2, 80, 105, 105/1, 105/2. ZUS člen 22, 22/1, 31, 31/1. ZTFI člen 506, 506/2.
    zavrženje tožbe - sestavine tožbe - zakoniti zastopnik pravne osebe - opredelitev zakonitega zastopnika v tožbi
    Tožeča stranka v tožbi ni navedla imena svojega zakonitega zastopnika (niti imena podpisnika tožbe). Tožeča stranka na poziv sodišča z vlogo pomanjkljivosti ni odpravila, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo.
  • 855.
    Sklep II Ips 437/2010
    10.3.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0013953
    URS člen 14, 23, 23/1, 161, 161/1.
    ZPP člen 2, 2/2, 45, 108, 108/2, 180, 180/1, 370, 370/1-2.
    ZUst člen 44.
    EKČP člen 6.
    nepopolna vloga - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - odprava pomanjkljivosti - učinki razveljavitve zakona - tožba, ki jo vloži odvetnik - razveljavitev dela procesnega zakona - protiustavnost določb ZPP

    Za obravnavani primer velja, da pravnomočnost odločitve o zavrženju tožbe glede na določbo 44. člena ZUst ni nikakršna ovira za upoštevanje poznejše razveljavitve že ves čas tega postopka ustavnoskladno sporne zakonske določbe, saj s sklepom, izdanim v tem postopku še pred nastopom litispendence, ni bilo o nobenem „razmerju“ - tudi ne o procesnopravnem razmerju, ki še sploh ni nastalo – pravnomočno odločeno.

  • 856.
    Sklep III Ips 97/2010
    8.3.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
    VS4001675
    ZPP člen 105a, 105A/3, 180, 180/4. URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZST člen 8.
    pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - uresničevanje človekove pravice - protiustavnost zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem
    S sklicevanjem na prvi odstavek 15. člena Ustave ni mogoče odločiti v nasprotju z veljavnim zakonom – sodnik je pri odločanju vezan na ustavo in zakon.

    Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Do dvoma v ustavno skladnost zakona lahko pride sodišče samo, na protiustavnost zakonske podlage pa lahko sodišče opozori tudi stranka. V takšnem primeru mora sodišče resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.

    Zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti – kar je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
  • 857.
    Sodba XI Ips 6470/2011
    3.3.2011
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2005506
    ZKP člen 371, 371/2. URS člen 22.
    pripor - podaljšanje pripora - predlog za podaljšanje pripora - obrazložitev predloga - pravice obrambe - pravica do izjave - enako varstvo pravic
    Tožilčevo sklicevanje na pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora ter navedba, da se razlogi, ki so bili podani ob odreditvi pripora, niso v ničemer spremenili, ne izpolnjuje vsebinskih pogojev obrazložitve predloga za podaljšanje pripora.
  • 858.
    Sklep I Up 101/2011
    3.3.2011
    UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO
    VS1013173
    Ustava RS člen 22, 25, 134. Poslovnik Državnega zbora člen 212. ZUS-1 člen 2, 3, 4.
    sodnikova imuniteta – ustavna pravica – ni osebna pravica – ni človekova pravica – privilegij – pritožba zoper odločitev državnega zbora
    Namen določbe 134. člena URS o imuniteti sodnika, ki zajema tako prepoved pripora kot prepoved začetka kazenskega postopka brez dovoljenja Državnega zbora, ni v tem, da bi varovala sodnika kot posameznika, ampak je njen namen enak kot pri poslanski imuniteti, to je preprečiti morebitno oviranje dela sodstva v razmerju do državnih organov in drugih dveh vej oblasti.

    Imuniteta ni osebna sodnikova pravica in ne človekova pravica.
  • 859.
    Sodba III Ips 55/2008
    22.2.2011
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS4001673
    URS člen 22, 35, 37. ZPP člen 243, 339, 339/2-14.
    pravica do zasebnosti - dokazovanje - nedovoljen dokaz - nezakonito pridobljen dokaz - prisluhi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - povzemanje ugotovitev iz v kazenskem postopku izločenega izvedenskega mnenja
    Tudi v civilnem postopku praviloma ne smejo biti uporabljeni dokazi, ki so bil pridobljeni nezakonito (konkretno z nedovoljenim prisluškovanjem telefonskim pogovorom).

    Ni utemeljen revizijski očitek, da uporaba (povzemanje) ugotovitev iz izvedenskega mnenja, izdelanega za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku pomeni kršitev revidentovih ustavnih pravic. Iz izvedenskih mnenj, izdelanih za potrebe kazenskega in (naknadno) za potrebe pravdnega postopka, namreč izhaja, da je izvedenec obakrat dobil nalogo, da na podlagi dokumentacije v spisu in dokumentacije pri toženi stranki poda mnenje o primanjkljajih mesa, ugotovljenih pri toženi stranki. Ker sta bili nalogi v obeh postopkih enaki in ker je bila predmet pregleda ista dokumentacija, je bilo po naravi zadeve v obeh postopkih logično pričakovati enaka odgovora na postavljeno vprašanje.
  • 860.
    Sodba XI Ips 4980/2011
    22.2.2011
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2005507
    ZKP člen 136, 201, 202, 371, 371/1-5. URS člen 134, 134/2. ZSS člen 99. Poslovnik Državnega zbora člen 205, 206, 208, 212, 214.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – procesne predpostavke – dovoljenje državnega organa za pregon – zahteva za pridobitev dovoljenja – pristojnost za vložitev – imuniteta sodnika - postopek v zvezi z imuniteto – dovoljenje državnega zbora – pristojnost mandatno-volilne komisije – odreditev pripora
    Državni tožilec je pristojen za vložitev zahteve za pridobitev dovoljenja Državnega zbora za odreditev pripora in začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
  • <<
  • <
  • 43
  • od 50
  • >
  • >>