• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    Sodba I Ips 10952/2009-338
    4.10.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2006189
    ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11. ZCS-1 člen 27, 27/4. URS člen 14, 35.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pooblastila carinskih organov - preiskava prevoznega sredstva - preiskava brez odredbe sodišča – pravica do zasebnosti – načelo enakosti - razlogi o odločilnih dejstvih
    Četrti odstavek 27. člena ZCS-1, ki carinikom omogoča izvedbo preiskave brez predhodne odločbe sodišča, in na podlagi te določbe sprejeto stališče sodišč v konkretni zadevi, nista v nasprotju s pravico do zasebnosti iz 35. člena Ustave. Specifičnost carinske kontrole na meji, poudarjen javni interes pri njenem izvajanju in nižja stopnja pričakovane zasebnosti upravičujejo tudi nižji dokazni standard, kot ga za preiskavo skritih prostorov prevoznih sredstev določa ZKP.
  • 802.
    Sodba in sklep II Ips 635/2009
    1.10.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS0015533
    ZOR člen 386. URS člen 14, 22, 26.
    odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – sukcesivno nastajajoča škoda - bodoča škoda
    Zastaranje je začelo teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera imel ob običajni vestnosti možnost izvedeti za storilca (brez pravne ocene o tem, da je ravnal protipravno) in za škodo (kar je bilo po ugotovitvah nižjih sodišč v konkretnem primeru več kot tri leta pred vložitvijo tožbe) in da na začetek teka zastaralnega roka ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; z razlago, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja bi bil namreč izigran inštitut zastaranja.
  • 803.
    Sodba in sklep III Ips 167/2009
    25.9.2012
    USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002090
    URS člen 26. ZPP člen 41, 41/2, 490.
    odškodninska odgovornost občine za delo svojih organov – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja v postopku izdaje odločbe – dovoljenost revizije – grajanje razlogov sodbe sodišča prve stopnje v reviziji – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov - različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
    Tožnik je s tožbo uveljavljal jzahtevke za povrnitev različnih vrst premoženjske škode, nastale zaradi domnevno protipravnega ravnanja toženke, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago. V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP je zato treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.

    Predmet revizijskega izpodbijanja je sodba sodišča druge stopnje, zato revident ne more uspeti z izpodbijanjem sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi se soočil z razlogi sodbe sodišča druge stopnje.
  • 804.
    Sodba IV Ips 72/2012
    18.9.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
    VS2006210
    URS člen 22.
    enako varstvo pravic – odstop od enakosti – oviranje javne ceste
    Za utemeljitev obstoja kršitve pravice do

    enakega varstva pravic je

    treba izkazati troje: da o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, da odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov.
  • 805.
    Sodba I Ips 43776/2010-50
    13.9.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS2006211
    ZKP člen 371, 371/1-8, 424, 424/1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - video posnetek – snemanje - varstvo pravic zasebnosti – pravica do zasebne lastnine - uresničevanje in omejevanje pravic – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
    Z namestitvijo video kamere tako, da je omogočala nadzor nad parkirnim mestom v garažni hiši, kjer je imela oškodovanka parkirano svoje vozilo, oškodovanka ni posegla v zasebnost obsojenca, ker obsojenec na tem mestu ni mogel uživati varstva zasebnosti.
  • 806.
    Sklep II Ips 38/2011
    13.9.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015584
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367, 367/2, 377. URS člen 22.
    dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločitve - zavrženje revizije

    Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).

  • 807.
    Sklep III Ips 10/2010
    12.9.2012
    USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002091
    ZPP člen 339, 339/2-8. URS člen 22, 25.
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe – pravica do obravnavanja pred sodiščem
    Pritožbeno sodišče se ni opredelilo do navedb pritožnice, ki opozarjajo na vidike dejanske in pravne narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe. Tako ni odgovorilo na številne relevantne pritožbene navedbe. S takšnim postopanjem pritožbenega sodišča stranki ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
  • 808.
    Sodba in sklep II Ips 11/2008
    10.9.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015523
    ZOR člen 186, 360, 360/1, 360/2, 361, 361/1, 376, 376/1, 376/2, 377, 383. URS člen 26. ZTuj. ZUSDDD. EKČP člen 41. ZPP člen 384, 384/1.
    povrnitev škode - odgovornost države - izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjske škoda - zapadlost - zapadlost odškodninske obveznosti - prenehanje obveznosti - zastaranje - dopustnost ugovora zastaranja - načela javne morale - kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - subjektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi - zavedanje o storilcu - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - sukcesivno (kontinuirano) nastajajoča škoda - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - dovoljenost revizije zoper (razveljavitveni) sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
    Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Vedenje o storilcu ne pomeni vedenja o njegovi odgovornosti oziroma podlagi njegove odgovornosti, temveč o osebi kot povzročitelju škode.

    Zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je v neskladju z URS(Zakon o tujcih, Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji) v konkretnem primeru ni prepovedovala uveljavljanja tovrstnih zahtevkov niti ni drugače nepremagljivo posegla v tožnikovo pravico sodno zahtevati izpolnitev obveznosti (383. člena ZOR). Tožnik bi moral tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
  • 809.
    Sodba in sklep II Ips 1017/2008
    10.9.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS0015531
    ZOR člen 376, 376/1, 383. URS člen 26. ZPP člen 371, 384, 384/1.
    odškodninska odgovornost države – izbrisani – nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva – povrnitev škode – premoženjska in nepremoženjska škoda – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni in objektivni zastaralni rok - zavedanje o škodi – zavedanje o storilcu – zadržanje zastaranja – nepremagljive ovire – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazloženost revizije – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških
    Za začetek teka subjektivnega zastaralnega roka pri odškodninskih terjatvah je pomembno oškodovančevo zavedanje o dveh okoliščinah: škodi in storilcu (prvi odstavek 376. člena ZOR). Zavedanje o storilcu vključuje zavedanje o ravnanju te osebe v dejanskem svetu, ne pa tudi pravne ocene (protipravnosti) storilčevega ravnanja. Riziko (pravočasne) ocene, da je zaznavno škodno ravnanje tožene stranke protipravno, torej nosi tožeča stranka.

    Drugačne presoje zastaranja ne utemeljuje niti zakonodaja, na kateri je temeljil izbris tožnika iz registra stalnega prebivalstva in za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z URS. Tožnica bi morala tožbo vložiti pred potekom zastaranja, v postopku pa bi se nato po potrebi presojala tudi (ne)ustreznost tedaj obstoječe zakonske ureditve in njena (ne)skladnost z URS.
  • 810.
    Sodba II Ips 111/2009
    10.9.2012
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015541
    OZ člen 147, 147/1, 147/3, 148. ZOR člen 170, 170/2, 172, 172/2. URS člen 26, 26/1, 26/2.
    povrnitev škode - neposredna odškodninska odgovornost državnega tožilca (sodnika) - neposredni odškodninski zahtevek zoper generalno državno tožilko - odškodninska odgovornost države - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost delavca pravne osebe - odškodninska odgovornost organa pravne osebe
    Odgovornost državnega tožilca se ne presoja po določbah o odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči njegov delavec oziroma javni uslužbenec, temveč po določbah o odgovornosti pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ.
  • 811.
    Sklep II Ips 211/2010
    26.7.2012
    ZEMLJIŠKA KNJIGA - USTAVNO PRAVO
    VS0015462
    ZZK-1 člen 31, 31/1, 115. URS člen 2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine
    Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, lastninske pravice na tej nepremičnini ne bi bilo več mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zato je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli. Eno temeljnih ustavnih načel pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo. S stališča pravne varnosti pa ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
  • 812.
    Sodba III Ips 54/2009
    19.6.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS4002033
    OZ člen 190, 631. URS člen 22.
    neupravičena pridobitev – gradbena pogodba – dodatna dela – odstop od sodne prakse
    Argument, da je bil zahtevek izvajalca za plačilo spornih del v drugi pravdi že zavrnjen na vseh pravnih podlagah, zaradi česar naj bi tudi zahtevek tožeče stranke kot podizvajalca ne mogel biti utemeljen, ne more ovreči pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe.

    Celo če bi bil zahtevek izvajalca v navedeni pravdi zavrnjen tudi na obogatitveni podlagi, bi to še ne pomenilo, da takšnega zahtevka zoper toženo stranko nima tožeča stranka kot podizvajalec.

    Tožena stranka z navedbo sodb okrožnega in višjega sodišča ni izkazala obstoja enotne in ustaljene sodne prakse glede spornega materialnopravnega vprašanja. Da bi glede tega vprašanja takšna praksa obstajala, tudi Vrhovno sodišče ni moglo ugotoviti. Sodišči prve in druge stopnje sta torej obveznosti, ki jima jo nalaga določba 22. člena Ustave zadostili že s tem, da sta svoje stališče obrazložili in se jima ni bilo treba izrecno opredeljevati do stališč v sodbah, ki jih navaja revidentka.
  • 813.
    Sklep Cp 3/2012
    31.5.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015282
    Sodni red člen 92. ZNP člen 37. URS člen 11, 22, 62. ZPP člen 112. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 3, 4, 5, 21, 22.
    priznanje tuje sodne odločbe - javni red RS - vročanje sodnih pisanj v prevodu - sodni red - nevednost vložnika - vložitev vloge pri nepristojnem sodišču - mednarodne pogodbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe - pogodba o pravni pomoči med R Slovenijo in R Hrvaško - pravica do uporabe lastnega jezika
    Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tuje sodišče vročilo svoja, v hrvaščini sestavljena pisanja, preko Okrožnega sodišča v Mariboru, skupaj s prevodom pisanj v slovenski jezik. Če prevod ni priložen, se vročitev opravi le, če prejemnik pisanje prostovoljno sprejme.
  • 814.
    Sklep III Ips 52/2009
    29.5.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS4002013
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
    načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – pravica do pritožbe – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ker ni obravnavalo navedb tožeče stranke v njenem odgovoru na pritožbo, je sodišče druge stopnje ostalo stranki dolžno odgovor na njene trditve, da tisto, za kar je investitor bremenil toženo stranko, ni imelo zveze z zamudo tožeče stranke. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njenega odgovora na pritožbo pred sodiščem.
  • 815.
    Sklep III Ips 53/2009
    29.5.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS4002021
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 25.
    načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – pravica do pritožbe – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
    Na pritožbene navedbe, ki opozarjajo na vidike pravne in dejanske narave, ki bi utegnili vplivati na pravilnost in zakonitost prvostopenjske sodbe, podprte pa so z argumenti, glede katerih se sodišče prve stopnje še ni decidirano opredelilo, je v izpodbijani sodbi drugostopenjsko sodišče odgovorilo z golim povzemanjem obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje in s sklicevanjem nanjo. To pa ne zadošča. Drugostopenjsko sodišče je z golim sklicevanjem na argumente sodišča prve stopnje ostalo tožeči stranki dolžno odgovor na številne relevantne pritožbene navedbe. S tem je kršilo določbe 22. in 25. člena Ustave, kar se v tem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP: tožeči stranki s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe pred sodiščem.
  • 816.
    Sklep III Ips 44/2009
    29.5.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VS4002027
    ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
    načelo enakega varstva pravic – načelo kontradiktornosti – opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke – dokaz z izvedencem – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
    Sodišče prve stopnje je dokaze z listinami, ki naj bi potrjevale relevantne tožbene navedbe, izvedlo, ni pa se opredelilo do teh navedb. S tem je kršilo pravico tožeče stranke, da se v postopku izjavi (5. člen ZPP). Tej pravici stranke namreč ustreza obveznost sodišča, da se do navedb stranke, če so dopustne in za zadevo relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. S takšnim ravnanjem je sodišče storilo tudi kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ob tem pa poseglo tudi v ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Enako kršitev je storilo sodišče druge stopnje, ki ni odgovorilo na pritožbeni očitek glede te kršitve. Neizvedba dokaza z izvedencem brez ustrezne utemeljitve predstavlja kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP. Tudi ta določba je izpeljava načela kontradiktornosti: ustavna zahteva je, da sodišče zavrnitev dokaznega predloga stranke obrazloži.
  • 817.
    VSRS Sklep Ii Ips 39/2012
    11.4.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS00053951
    URS člen 2, 22, 23, 25. ZPP člen 139, 139/6, 141a, 141a/7 142, 142/3, 142/4, 143, 143/3, 143/5, 224.
    vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročitev sodbe - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - zakonska fikcija vročitve - razlaga zakonske določbe - začetek teka roka - zavrženje pritožbe kot prepozne - zavrnitev revizije
    Rok se izteče s pretekom zadnjega dneva in takrat tudi nastopijo posledice, ki jih določa zakon. To pa glede roka za dvig pošiljke iz četrtega odstavka 142. člena ZPP pomeni, da se izteče s pretekom zadnjega petnajstega dne, takrat nastopi fikcija vročitve, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči že šestnajsti in ne šele sedemnajsti dan po puščenem obvestilu.

    Ker je bilo obvestilo puščeno v predalčniku odvetnice 31. 5. 2011, je petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve potekel z iztekom 15. 6. 2011. Naslednji dan 16. 6. 2011 je v skladu z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok in je iztekel 30. 6. 2011. Pritožba je bila vložena neposredno pri sodišču v petek 1. 7. 2011, torej en dan prepozno.
  • 818.
    Sodba II Ips 51/2011
    5.4.2012
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015073
    ZUstS člen 43, 44. OZ člen 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 22. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3.
    zamudne obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - prepoved ne ultra alterum tantum - razveljavitev prehodne določbe OZ - učinkovanje ustavne odločbe - posledice razveljavitve zakona - časovna opredelitev teka zamudnih obresti v izreku sodne odločbe izvršilni naslov - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - dopuščena revizija

    Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.

  • 819.
    Sodba in sklep II Ips 435/2010
    5.4.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015228
    ZPP člen 229, 229/2, 260, 263, 339, 339/2-8. URS člen 22.
    dokazovanje - primeren dokaz - zaslišanje stranke - zaslišanje otroka kot stranke v postopku - pravica do enakega varstva pravic
    Kot stranka se lahko zasliši tudi otrok, saj je bilo strokovno ugotovljeno, da imajo tudi že zelo majhni otroci enake senzorne sposobnosti kot odrasli. Zaslišanje otroka kot stranke je bilo predlagano v tožbi zato, ker je bil otrok navzoč v ključnih trenutkih, ko so policisti izvajali dejanja, za katera bi lahko odškodninsko odgovarjala tožena stranka. Zato je vsekakor utemeljeno zahtevati izvedbo dokaza z zaslišanjem otroka kot stranke in torej ne gre za neprimeren dokaz, katerega izvedbo bi lahko sodišče vnaprej zavrnilo.
  • 820.
    Sklep II Ips 10/2011
    5.4.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0015074
    OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1-8.
    zahteva za varstvo zakonitosti - zamudne obresti - izvršilni postopek - izvršilni naslov - prenehanje teka zamudnih obresti - časovne meje pravnomočnosti - načelo formalne legalitete - prepoved ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - razveljavitev prehodne določbe OZ - posledice razveljavitve zakona - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku - opredelitev zamudnih obresti v izreku izvršilnega naslova - naknadno prenehanje terjatve
    Če so za opredelitev zamudnih obresti v izvršilnem naslovu navedeni vsi relevantni parametri, ugotovi višino obresti nominalno z razlago sodišče v izvršilnem postopku - s čimer ne odstopa od izvršilnemu postopku imanentnega načela stroge formalne legalitete in z ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti, saj, ravno nasprotno, ohranja „zvestobo“ izvršilnemu naslovu, če ugotovi višino obresti znotraj kriterijev njihove določljivosti, opredeljenih v izvršilnem naslovu.
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>