Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo drugačno materialnopravno stališče kot sodišče prve stopnje, zaradi česar so bila za njegovo odločitev pravno pomembna drugačna dejstva, kot jih je v dokaznem postopku ugotavljalo sodišče prve stopnje. V posledici tega se je sodišče druge stopnje oprlo na tisti del cenitve, v katerem izvedenec ocenjuje vrednost razlaščenih zemljišč po cenah na dan cenitve 15. 5. 2009, ki pa v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil dokazno ocenjen, zoper njega pa je tožnik podal vrsto pripomb in predlagal postavitev novega izvedenca. Sodišče druge stopnje je tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem ter poseglo v njegovo pravico do izjavljanja (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena URS).
Razveljavitev prehodne določbe OZ z ustavno odločbo U-I-300/04 ima za posledico drugačno (spremenjeno) obravnavanje obligacijskih razmerij, nastalih za časa veljavnosti ZOR (uveljavlja prepoved ne ultra alterum tantum tudi za obligacijska razmerja, nastala pred OZ) in ne more imeti učinka za nazaj (pred začetkom učinkovanja razveljavitve) oziroma ne daje podlage za uveljavljanje (obogatitvenih) zahtevkov za opravljena pravna dejanja na podlagi dotlej veljavne zakonodaje.