Kakor je pojasnilo Ustavno sodišče, je ZSPJS-L plačne razrede sodniških funkcij ponovno na novo ovrednotil, pri čemer je določil, da jih bodo sodniki dosegli v dveh korakih. Z ZSPJS-L je bilo tako predvideno, da so od 1. 7. 2009 sodniki upravičeni do plače v skladu z začasnimi plačnimi razredi iz 17. člena ZSPJS-L, s 1. 12. 2010 pa se uvrstijo v končne plačne razrede iz 16. člena ZSPJS-L. Nato pa je bil pred 1. 12. 2010, ko naj bi se plače sodnikom začele obračunavati in izplačevati po 16. členu ZSPJS-L, sprejet ZIU, po katerem je bilo obračunavanje in izplačevanje plač sodnikov na podlagi 17. člena ZSPJS-L podaljšano še za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Taka ureditev ni bila neustavna z vidika 2., 3. in 125. člena URS iz razlogov, kot jih navaja Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-15/14-15 z dne 26. 3. 2015.

Iz enakega razloga tudi ni neustavna ureditev tretjega odstavka 9. člena ZIU, ki je plače funkcionarjev in s tem tudi sodnikov od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 znižal za 4%.

Dobro je, da se ustaljena sodna praksa postopoma spreminja in dopolnjuje glede na dolgoročno spreminjanje pravnega sistema, pravnega vrednotenja in družbe, ki ji je pravo namenjeno. Vendar stranka zaradi teh sprememb ne sme biti prizadeta v pravici do poštenega sodnega varstva. Pravica do dostopa do sodišča pomeni tudi pravico, da sodišče vsebinsko odloči o spornih pravicah in obveznostih. Ta je okrnjena, če tožnik oblikuje tožbeni zahtevek v skladu s prevladujočo sodno prakso, zaradi naknadne spremembe stališča pa je njegov tožbeni zahtevek zavrnjen zaradi nesklepčnosti, ne da bi mu bila dana možnost, da ga prilagodi spremenjenemu stališču.