Če je cesta speljana preko zemljišča v nasprotju s poprejšnjim sporazumom tako, da zemljišče preseka na dva dela, je lastnik upravičen do odškodnine za manjvrednost takšnega zemljišča ne glede na to, da se je s sporazumom odpovedal nadaljnjim odškodninskim zahtevkom.
S sklenitvijo sodne poravnave je postopek med strankama končan z zaznamkom pravnomočnosti.
Tožeča stranka v pravdi zaradi motenja posesti uveljavlja dajatveni zahtevek, in sicer tako zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja kot na prepoved nadaljnjih motenj.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi
Ker je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka tožnici pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe pogojevala takojšnje (vnaprejšnje) plačilo kupnine za stanovanje in tožnici ni dala nobene druge možnosti izbire, ta ugotovitev pa nasprotuje temu kar izhaja iz same pogodbe in izpovedbe prič, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
V načelu ima sicer pritožba prav, da je obstoj posojilne pogodbe mogoče dokazati tudi s pričami, vendar pa se pritožbeno sodišče strinja z napravljenim zaključkom sodišča prve stopnje, da ocena izvedenih dokazov zanesljivega zaključka o obstoju posojilne pogodbe ne omogoča.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
pasivna procesna legitimacija - nedovoljen ugovor
S tem ko je sodišče prve stopnje zmotno vročilo sklep G... d.o.o.
le-ta ni pridobila položaja stranke oz. upravičenja da vlaga pravna sredstva za varstvo interesov dolžnikov navedenih v predlogu. Kdo je pasivno procesno legitimiran, je upnikova izbira.
ZZZDR člen 65, 79, 65, 79. ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 117, 117/1, 121.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Če je zakonska zveza že tako globoko in trajno omajana, da je ni več mogoče rešiti, jo je treba razvezati, ne glede na odgovornost za nevzdržnost in tudi tedaj, če samo eden od zakoncev ne more več prenašati zakonske skupnosti, drugi zakonec pa se temu upira in želi zakonsko zvezo ohraniti.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja s popustom
Za presojo (odločitev) ali je lastnik stanovanja upravičeno odklonil prodajo je pomembna ugotovitev ali je hiša, ki jo ima imetnik stanovanjske pravice stanovanjska hiša.
prekinitev vzročne zveze - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Če je sodelovalo pri nastopu določenega dejstva več vzrokov, je treba pravnorelevantno zmožnost ustrezno omejiti. Za odškodninsko odgovornost je odločilen tisti vzrok, ki je najbolj pomemben in obenem predstavlja kršitev pravne norme. To pa je v konkretnem primeru vožnje tožeče stranke, ki ni bila v skladu s cestno-prometnimi predpisi.
Tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari. Izjava o umiku tožbe se poda ustno ali pismeno na sodišču ter učinkuje od trenutka, ko je prispela na sodišče. Ob izpolnjeni predpostavki dopustnosti je z umikom tožbe pravda končana. Sklep, s katerim sodišče vzame umik tožbe na znanje, pa je le deklaratorne narave.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3.
pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - regresna obveznost zavarovanca
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni zatrjeval, da nastanek škode, za katero je tožeča stranka izplačila zavarovalnino oškodovancu iz naslova zavarovanja toženčeve odgovornosti, ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Toženec tudi v pritožbenem postopku ni zatrjeval drugega vzroka nesreče, ki z njegovo alkoholiziranostjo nima nobene zveze. Toženec torej tudi v pritožbenem postopku ni navajal dejstev, iz katerih izhaja neresničnost (izpodbojne) domneve, da je vzročna zveza med škodo na oškodovančevem avtomobilu in toženčevim protipogodbenim ravnanjem (alkoholiziranostjo) podana. Iz tega izhaja pravilen zaključek prvega sodišča o izgubi kritnih pravic iz zavarovanja toženca in o posledični dolžnosti toženca, da tožeči stranki povrne oškodovancu izplačano odškodnino, kot to določa III. odst. 3. čl. Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-95.
ZKP člen 265, 265/1, 392, 392/3, 265, 265/1, 392, 392/3.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sum v prištevnost
Prištevnost kot sestavina kazenske odgovornosti se praviloma domneva.
Toda v primeru, ko nastane sum v prištevnost, je sodišče dolžno postaviti izvedenca psihiatra. Takšen sum pa je bil podan glede na izvedeniško mnenje v drugi kazenski zadevi, o katerem pa je bilo sodišče prve stopnje seznanjeno.
sklep o dedovanju - dopustnost pritožbe - legitimacija - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Sklep o dedovanju je mogoče izpodbijati s pritožbo v roku 15 dni od vročitve (2. odst. 172. čl. ZD). Pritožbo lahko vložijo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. čl. ZD) oz. ki so v postopku uveljavljale kakšno pravico iz naslova dedovanja (2. odst. 215. čl. ZD).
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sicer nekaznovanemu obdolžencu izreklo dvomesečno zaporno kazen za storitev kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po 2. odstavku 303. člena KZ, saj okoliščine storitve kaznivega dejanja (zahteva sostorilca po vrnitvi pravilno začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, izražena ob 2. uri zjutraj in v vinjenem stanju ter ugotovljeno grdo ravnanje vseh obdolžencev z dvema policistoma) izključujejo možnosti izreka pogojne obsodbe. Ker sta bili tudi preostalima storilcema izrečeni primerni - višji zaporni kazni (šest mesecev in štiri mesece zapora), je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi državnega tožilca in zagovornika enega od obdolžencev.