Od storitve kaznivega dejanja je preteklo dvakrat toliko časa, kolikor ga zakon zahteva za zastaranje kazenskega pregona (člen 265/II KZ, dejanji storjeni 15.10.1993 in 10.11.1993).
pogodba o poklicni rehabilitaciji z dokvalifikacijo - razveza pogodbe po samem zakonu - vrnitev sredstev ZPIZ - neupravičena obogatitev - verzija
Pogodba o poklicni rehabilitaciji z dokvalifikacijo se na podlagi določbe 1. odst. 125. čl. ZOR razdre po samem zakonu, če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, Invalid III. kategorije pa je v tem roku ne izpolni. Invalid III. kategorije, ki svojih obveznosti iz te pogodbe ni izpolnjeval, kar je povzročilo razdrtje pogodbe po samem zakonu, mora v skladu z določbo 210. čl. ZOR in 288. čl. ZPIZ vrniti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sredstva, ki jih je ta porabil za poklicno rehabilitacijo in dokvalifikacijo invalida.
Izguba delovne zmožnosti po 3. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), je podana le v primeru, če zavarovanec ni več zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, niti s polovičnim delovnim časom. Samo taki zavarovanci se razvrščajo v I. kategorijo invalidnosti (1. alinea 34. čl.) in se jim glede na določbo 1. alinee 55. čl. ZPIZ-a prizna pravica do invalidske pokojnine, če izpolnjujejo ostale s tem v zvezi določene pogoje.
Če tožeča stranka uveljavlja, naj sodišče ugotovi, da pogodbeno razmerje ni prenehalo in hkrati zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti, ugotovitveni del tožbe ni vmesna ugotovitvena tožba.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če je upnik v izvršilnem predlogu za primer, da bi dolžnik zoper sklep o izvršbi utemeljeno ugovarjal, predlagal, da se zadeva odstopi v obravnavanje v pravdnem postopku določenemu sodišču, mora sodišče pred odločitvijo ugotoviti, ali je predlagano sodišče za pravdni postopek krajevno pristojno.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 353, 353/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZDR člen 105, 125, 105, 125. ZTPDR člen 78, 83, 83/1, 78, 83, 83/1.
razumni rok - molk delodajalca
Ne gre za uveljavljanje sodnega varstva v razumnem roku, če delavec po preteku enega leta in pol od dne, ko bi moral delodajalec odločiti o delavčevem ugovoru, ni zahteval sodnega varstva. Na tako odločitev ne vplivajo niti osebne okoliščine pri delavcu, kot so priprava na samozaposlitev, izguba žene in skrb za mladoletnega otroka, saj je imel ves čas pooblaščenca, ki je bil seznanjen o sporu in bi v zadevi lahko pravočasno vložil tožbo.
ničnost sklepov skupščine - rok za sklic skupščine - računanje časa
Ker Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) posebej ne ureja teka rokov, se za štetje rokov - računanje časa upoštevajo splošna pravila o štetju rokov iz obligacijskega prava, to je določba 77. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi navaja, da upnik zaračunanih storitev ni opravil pravočasno in pravilno, pa glede tega, da je storitve reklamiral, ni priložil nobenega dokaza, je tak ugovor neobrazložen.
Če gre za izterjavo sodne takse zoper stranko, ki ima sedež ali prebivališče v tujini, se izda sklep o izterjavi takse po 28. členu ZST, ne da bi sodišče stranki predhodno poslalo opomin za plačilo takse.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in obdolžencu izreklo primerno kazensko sankcijo, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
ZD člen 11, 123, 11, 123. ZDKG člen 7, 9, 10, 10/2, 26, 7, 9, 10, 10/2, 26. ZKZ člen 12, 12/1, 12, 12/1.
dedovanje kmetijskih gospodarstev - dedovanje na podlagi zakona - odložitev določitve dediča do polnoletnosti
26. člen ZDKG napotuje na uporabo zakona, ki je bil v veljavi v trenutku uvedbe dedovanja. Dedovanje po zapustniku je bilo uvedeno v času veljave Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - ZDKZ, ki pa je bil zaradi protiustavnosti razveljavljen (z odločbo US RS U-I-57/92-33 z dne 3.11.1994). V trenutku odločanja v predmetni zadevi je zato na tem področju obstajala pravna praznina, zaradi česar bi moralo prvostopno sodišče odločati po edinem takrat veljavnem zakonu (edini takrat veljavni ureditvi tega področja), to je po novem ZDKG. Ker je bil izpolnjen pogoj glede tega kdo lahko predlaga odložitev določitev dediča (10. člen ZDKG), je prvostopno sodišče, upoštevaje v postopku ugotovljene okoliščine, da se mld. sin zapustnika šola na Kmetijski šoli, pravilno pri odločanju primarno upoštevalo njegove interese (2. odst. 10. člena ZDKG) in tako odločitev o tem, kdo bo dedič zaščitene kmetije, pravilno prestavilo v obdobje, ko se bo lahko mld. sin lažje odločil glede svoje prihodnosti na kmetiji.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - pritožbena novota
Tožena stranka je v dokaz pritožbenih trditev, da sta se stranki v dogovoru o poravnavi obveznosti dogovorili tudi o plačilu stroškov, priložila dopis tožeče stranke z dne 7.12.1998, iz katerega med drugim izhaja, da bo tožba umaknjena, ko bodo plačani tudi stroški mandatnega postopka. Ker ne navaja, da teh trditev ni mogla uveljavljati ali dokaza predložiti že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, zato na odločitev o pritožbi, tudi če bi bila pritožba sicer utemeljena, ne more imeti vpliva.
ZIL člen 100, 100/1, 100, 100/1. ZASP člen 167, 168, 170, 170/1, 167, 168, 170, 170/1.
začasna odredba - blagovna znamka - istovetnost ali podobnost znakov razlikovanja
Le izjemoma se ustvarjalna individualnost (ki upravičuje avtorskopravno varstvo) kaže v eni sami besedi.
Pri znaku, ki se uporablja v gospodarskem prometu za označevanje blaga in ki se zavaruje z blagovno znamko, ne govorimo o avtorstvu, ampak o pravici uporabe znamke v gospodarskem prometu.
Pravna (ali fizična) oseba, ki dokaže, da je znak, ki ga uporablja v gospodarskem prometu toženec, istoveten ali podoben znaku, ki ga je uporabljal tožnik že pred prijavo (in priznanjem) toženčeve znamke, in da je bil tožnikov znak splošno znan kot označba blaga tožnika, lahko zahteva ugotovitev istovetnosti oz. podobnosti obeh znakov ter razglasitev tožnika za nosilca znamke.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med navedbami o vsebini listin in samimi listinami - protispisnost
Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je v odločilnih dejstvih podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o listinah in med samimi listinami, zato je razveljavilo izpodbijano sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZTLR člen 70, 70/2, 74, 74/1, 70, 70/2, 74, 74/1. ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195, 195/1.
motenje posesti - pravni interes - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Ko je tožeča stranka posredno posest s prodajo stanovanja prostovoljno opustila, ni pa tekom pravde izkazala, da bi obstajal na njeni strani kakšen drug pravni interes, je bil edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje zavrnitev njenega tožbenega zahtevka.
Določba čl. 195/1 ZPP pomeni le, da tožnik kljub odtujitvi stvari ostane še naprej subjekt procesnopravnega razmerja. On je še vedno legitimiran za proces. Ne pomeni pa tega, da je še vedno subjekt zahtevka v materialnopravnem razmerju.
100. čl. ZIL daje upravičencu pravico s tožbo zahtevati, naj sodišče ugotovi podobnost tuje znamke z njegovim znakom, hkrati pa, naj sodišče njega razglasi za nosilca znamke, ne daje pa mu pravice zahtevati razveljavitev znamke.
Dobavnica, ki je edini listinski dokaz v tej kazenski zadevi, ne bremeni obdolženca v ničemer. Iz dobavnice, ki je v spisu, je namreč razvidno, da obdolženec ni podpisal prejema blaga, na dobavnici, ki jo je pritožnik priložil pritožbi, pa je sicer nek podpis, vendar je tudi ta dobavnica očitno le kopija in zato po oceni pritožbenega sodišča z njo ni mogoče dokazovati ničesar, ne glede na to, da je podpis na njej, ki naj bi bil obdolženčev, očitno drugačen od podpisov obdolženca v kazenskem spisu.