Ker je s podatkom iz uradnega zaznamka o razgovoru z osumljencem, ki je bil po čl. 83 ZKP izločen iz kazenskega spisa, izvedenec cestnoprometne stroke le podprl del svojega, na objektivnih podatkih kazenskega spisa temelječega izvedenskega mnenja o hitrosti vožnje obdolženca, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob reševanju ugovora zoper obtožnico iz izvedenskega mnenja izločilo le inkriminirani stavek. Višje sodišče je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je uveljavljal izločitev celotnega mnenja, zavrnilo kot neutemeljeno.
Darilna pogodba, s katero je dolžnica svojima sinovoma podarila solastninski delež na nepremičninah, ki so predmet zavarovanja z zastavno pravico, še ni bila sprovedena v zemljiški knjigi, zato je dolžnica še vedno lastnica nepremičnin. Glede na to in ker je upnik predložil ustrezen izvršilni naslov, so podani zakonski pogoji za zavarovanje z zastavno pravico na predmetnih nepremičninah.
Ni mogoče s sigurnostjo govoriti o goljufivem namenu obdolženke, katera je ob naročanju in prevzemu blaga za svojo trgovino poznala svoj slab finančni položaj, ko tudi iz izpovedi oškodovancev izhaja, da je dolgove skušala zmanjšati s sprotnimi plačili iz blagajne in dogovori o odlogu plačil in dobička iz nadaljnjega poslovanja, katero je potekalo.
Ni mogoče govoriti o goljufivem namenu najemnika kredita kateri kasneje ne plačuje anuitet, če je zanj zastavil nepremičnine katerih vrednost bistveno presega posojeni znesek z obrestmi vred.
spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje - gospodarski spor - poslovni prostor
Za odločanje v sporu iz najemnega razmerja, kadar sta stranki spora dve gospodarski družbi, je ne glede na vrednost spornega predmeta stvarno pristojno okrožno sodišče.
Listina, ki jo upnik poimenuje račun, na njej pa ni navedeno, kdo jo je izdal, ampak samo, da se dolžnika bremeni za določen znesek, ni verodostojna listina, na podlagi katere bi sodišče lahko izdalo sklep o izvršbi.
Tožnikova plača se je od leta 1996, ko je bila preživnina prvič določena res povečala manj (17%), kot se je povečala njegova preživninska obveznost (15% oz. 21%); plača matere tožencev pa se je povečala bolj kot tožnikova (44 %), vendar pa so se potrebe tožencev toliko povečale, da se razmerja med prihodki preživninskih zavezancev in njunimi preživninskimi obveznostmi ter potrebami tožencev niso bistveno spremenila, torej ni utemeljeno znižanje preživnine v skladu z določbo 5. odstavka 132. člena -ZZZDR.
odškodninska odgovornost - odgovornost za nevarno stvar - motorno vozilo
Motorno vozilo je v smislu določil 178. čl. ZOR avtonomen pojem, ki se nujno ne prekine s pojmom motornega vozila, vsebovanem v drugih predpisih. Kolo z motorjem je šteti za nevarno stvar, zato je, glede na konkurenco dveh nevarnih stvari - avtomobila in kolesa z motorjem, treba odgovornost voznika avtomobila in voznika kolesa z motorjem oceniti v sorazmerju s stopnjo njune krivde.
ZIP člen 265, 265/1, 265, 265/1. ZGD člen 6, 580, 580/6, 6, 580, 580/6.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - osebna odgovornost družbenika za obveznosti družbe
Sodišče lahko izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo dolžnik sicer onemogočil ali precej otežil izterjavo s tem, da bo svoje premoženje oziroma svoja sredstva odtujil, jih skril ali kako drugače z njimi razpolagal. Ob tem da iz kreditne pogodbe, sklenjene med upnikom in družbo X d.o.o. izhaja, da je omenjena družba pri upniku najela kredit, da iz pravnomočnega sklepa o izvršbi izhaja, da je upnik od predmetne družbe neuspešno izterjeval znesek kredita, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo X d.o.o. izhaja, da je dolžnik njen edini družbenik in ustanovitelj in da ta omenjene družbe ni dokapitaliziral v zakonskem roku, nadalje, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo Y d.o.o. izhaja, da je ustanoviteljica te družbe dolžnikova žena, zakoniti zastopnik v tej družbi pa tudi dolžnik, da je bila ta družba ustanovljena tri dni po tem, ko je upnik z družbo X d.o.o. sklenil že omenjeno kreditno pogodbo, da se je Y d.o.o.
dokapitalizirala in da je imela ob ustanovitvi registrirano podobno dejavnost kot X d.o.o. se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom, da je v konkretnem primeru izkazana verjetnost obstoja osebne odgovornosti dolžnika kot družbenika X d.o.o. za obveznosti te družbe in torej verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnika.
Obremenitev dolžnikove nepremičnine pa z verjetnostjo izkazuje nevarnost, da bo dolžnik s svojimi ravnanji onemogočil ali precej otežil uveljavitev upnikove terjatve.
S posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari. Posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - objektivni pogoj kaznivosti
Kaznivo dejanje po členu 329/I KZ bo podano le v primeru, če bo storilec pustil brez pomoči koga, ki je bil s prevoznim sredstvom ali zaradi njega vsaj lahko telesno poškodovan v smislu 133. člena KZ. Sled poškodbe ni objektivni znak tega kaznivega dejanja.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je obrazloženo oporekal obstoju in višini terjatve zato je ugovor utemeljen. Upnik pa bo svoje pritožbene navedbe lahko uveljavljal in dokazoval v postopku pred pristojnim sodiščem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - postopek
Če dolžnik obrazloženo izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojne listine, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo (2. točka izreka), postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
pasivna legitimacija - subjektivna sprememeba tožbe na pasivni strani
Tožeča stranka je na zadnjem naroku spremenila in ne le popravila tožbo, s tem ko je kot toženo stranko označila "S. d.o.o.". Medtem ko je do tedaj nastopala v postopku fizična oseba, L.R. (čeprav kot samostojni podjetnik), je bila po spremenjeni tožbi kot tožena stranka označena gospodarska družba. Tako označeni toženi stranki pa ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je bila tožba spremenjena na naroku, ki se ga ni udeležila, na tem naroku pa je prvostopno sodišče tudi odločilo o tožbenem zahtevku.
Za oderuško pogodbo morata biti kumulativno izkazana tako subjektivni kot objektivni element. Če subjektivni element ni izkazan, potem ni več potrebno ugotavljati obstoja objektivnega elementa.
Ker sta z izpodbijanim sklepom predlagatelja v celoti uspela, v tem postopku ugodnejšega pravnega položaja ne moreta doseči: dosegla sta vse, kar sta zahtevala. Zato za pritožbo nimata pravnega interesa (3. odst. 343. čl. ZPP) pritožba, ki jo vloži stranka, ki zanjo nima pravnega interesa, pa je nedovoljena in jo pritožbeno sodišče zavrže, če tega ni storilo že prvostopno (1. točka 365. čl. ZPP).