Če upnik v stečajnem postopku ni bil napoten na pravdo zaradi ugotovitve obstoja terjatve, bodisi zato, ker velja njegova terjatev v stečajnem postopku za ugotovljeno (3. odstavek 142. člena ZPPSL), bodisi za to, ker sploh ni bila predmet preizkusa v stečajnem postopku (ker je upnik ni pravočasno ali sploh ni prijavil), je potrebno takšno tožbo zavreči v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP.
V prvem primeru (ugotovljena terjatev) zato, ker je o zadevi že pravnomočno razsojeno (primerjaj 3. odstavek 142. člena ZPPSL), v drugem primeru (opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku oziroma prepozna prijava terjatve) pa upnik nima pravnega interesa za vodenje takšne pravde, saj ne glede na izid pravde nima pravice do poplačila svoje terjatve.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izterjava stroškov stečajnega postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo je povsem v skladu s 1. odst. 111. člena ZPPSL, saj ni izkazano, da bi upnik za izterjavo stroškov stečajnega postopka že pridobil izvršilni naslov: predlagal je namreč izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Po določilu 1. odst. 148. čl. ZOR pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki. Ob neizpodbitih dejanskih ugotovitvah, da je kooperantsko pogodbo (A4) podpisal AB, ki kot delavec družbe X. ni imel pooblastila direktorja tožene stranke CD za ta podpis in ob njegovi izpovedi, da pogodbe najbrž ne bi podpisal, če bi opazil, da je v uvodu pogodbe navedena tožena stranka, ter da direktor tožene stranke CD pogodbe ni želel podpisati, je zaključek prvostopnega sodišča, da nista bili pravdni stranki tisti, ki sta sklenili kooperantsko pogodbo (A4), pravilen.
Tudi v primeru, če je bilo plačilo dogovorjeno brez fiksno določene cene in se med delom izkaže, da je prekoračitev cene neizogibna, mora prevzemnik posla o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov.
Pravni standard iz 158. člena ZPP, ki zahteva od tožeče stranke "takojšen umik" tožbe, če se želi razbremeniti obveznosti povrnitve stroškov postopka nasprotni stranki, je potrebno razlagati glede na namen določbe in ne gramatikalno. Namen določbe pa je v tem, da po izpolnitvi zahtevka tožeča stranka ne bi nadaljevala s postopkom in s tem povzročala nepotrebne dodatne stroške.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1, 95, 95/1, 100, 100/1, 100/1-1. ZTPDR člen 69, 69/2, 69, 69/2.
disciplinski postopek - pravni interes - zloraba bolniškega staleža
Čeprav je tožnici prenehalo delovno razmerje 31.5.1995 na podlagi pisne izjave z dne 1.3.1995, je tožena stranka lahko izvedla disciplinski postopek zaradi kršitve, ki je bila storjena v času trajanja delovnega razmerja. Ker se je tožnici očitala takšna hujša kršitev delovne obveznosti, ki ima lahko za posledico materialno odgovornost delavca, je izkazan pravni interes za dokončanje disciplinskega postopka, četudi je medtem, pred zaključkom disciplinskega postopka, tožnici že prenehalo delovno razmerje iz drugega razloga.
goljufija - škoda - zakonski znak kaznivega dejanja
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že storilčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja tudi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
izdaja začasne odredbe - parlamentarna komisija državnega zbora - nepristojnost sodišča
Delovno in socialno sodišče nima pristojnosti odločati o prepovedi iznašanja in javnega objavljanja podatkov parlamentarni komisiji državnega zbora oz. njenim poimenskim članom.
zavrženje pritožbe - oseba, ki ni legitimirana za vložitev pritožbe
Če vloži pritožbo bivša direktorica tožene stranke, kateri je pooblastilo zaradi razrešitve že pred tem prenehalo, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela za to pravice oz. ki ni bila legitimirana za vložitev pritožbe in se v skladu s 367. členom ZPP pritožba zavrže.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Obdolženec je preiskovalni sodnici obljubil, da ne bo spreminjal svojega bivališča, navedel naslov kamor naj bi prejemal vabila in tudi obljubil, da se bo vabilom sodišča odzival, toda kasneje mu na navedeni naslov ni bilo mogoče vročiti nobenih sodnih pošiljk.
Nasprotno, iz podatkov spisa izhaja, da je odšel v drugo državo.
Takšno ravnanje obtoženca pa pomeni, da je že pobegnil in da se poskuša izogniti kazenskemu postopku, zato je odreditev pripora po 1. točki I. odstavka 201. člena ZKP pravilna in zakonita.
Zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka po 3. odst. 67. člena ZTPDR začne teči, ko je za kršitev delovne obveznosti zvedel prvi od tistih, ki so pristojni za vložitev zahtevka za začetek disciplinskega postopka (1. odst. 61. člena ZTPDR). Sorodstveno razmerje med osebo, ki je pristojna vložiti zahtevo za začetek disciplinskega postopka in delavcem, ki naj bi storil kršitev delovne obveznosti, ne vpliva na drugačen začetek štetja roka za zastaranje vodenja disciplinskega postopka.
Prvi dan subjektivnega zastaralnega roka je dan, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, rok 6 mesecev pa se izteče tistega dne, ki se po številki ujema z dnem, ko je rok začel teči, ne glede na to, če je ta dan sobota ali nedelja, ko se pri toženi stranki (delodajalcu) ne dela.
Delodajalec je dolžan povrniti delavcu nastale stroške, ker je bil zaradi ravnanja delodajalca prisiljen vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je delavec zahteval zadržanje izvršitve nedokončne ustno posredovane odločbe delodajalca o tem, da se prepove nadaljnJe delo na delovnem mestu monter. Čeprav je delodajalec izdal sklep o ugovoru še pred narokom za izdajo začasne odredbe, tožnik pa je predlog takoj za tem umaknil, so bili stroški potrebni.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 373, 373-4, 354, 354/2, 373, 373-4. ZDR člen 68, 68. ZZT člen 25, 25. ZTPDR člen 49, 50, 49, 50.
delovno razmerje - pravica do nadomestila plače
Tudi če sodišče prizna delavcu delovno razmerje, tožnik - delavec ni upravičen do nadomestila plače za čas, ko je bil neopravičeno odsoten z dela, zaradi razlogov na njegovi strani (mobilizacija v vojaške enote tuje države).
Za upoštevanje devizne klavzule za terjatve iz naslova plač oz. osebnih dohodkov iz leta 1985 ne glede na potek časa in trajanje sodnega spora ni nikakršne pravne podlage, saj je bil delavec v letu 1985, kot tudi danes, upravičen do plače v domači valuti. V skladu z določbo 394. člena ZOR mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, razen če zakon določa kaj drugega, zato je delavec upravičen le do poračuna plač v valuti, v kateri je v letu 1985 prejemal plačo, tj. v jug. dinarjih oz. do ustrezne tolarske protivrednosti dinarskih zneskov, z zamudnimi obrestmi od dneva zamude, ne pa do tolarske protivrednosti dolgovanega zneska, preračunanega v DEM (na dan zapadlosti).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem le-ta priznava obstoj upnikove terjatve, navaja pa, da je bil sklenjen z upnikom dogovor o obročnem plačilu, je treba obravnavati kot ugovor zoper del, v katerem je dovoljena izvršba.
O tem, da mora pritožbo zoper sodbo napovedati v roku 8 dni po njeni razglasitvi ter o posledicah, če tega ne stori, je bil obdolženec poučen že v vabilu za glavno obravnavo, pa se zato v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje slabo počutje ob razglasitvi sodbe in zatrjuje, da zaradi tega ni vedel za navedeno dolžnost.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Dolžnikovo zatrjevanje o sprotnem poravnavanju obveznosti do upnika je povsem pavšalno in ni podprto z nikakršnimi dokazi. Nejasnih ugovornih navedb o nekakšnih sporih z investitorji dolžnik prav tako sploh ne obrazloži, kdo naj bi bili ti investitorji in kakšno zvezo naj bi imeli zatrjevani spori z upnikovo terjatvijo, izkazano z izvršilnim naslovom - pravnomočnim plačilnim nalogom. Dolžnik ni navedel nobenega utemeljenega razloga, s katerim bi izpodbijal upnikov izvršilni predlog.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 380, 380-3, 381, 373, 373-4, 380, 380-3, 381. ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 72, 72. ZIZ člen 3, 167, 270, 271, 3, 167, 270, 271.
začasna odredba
Podani so pogoji za izdajo začasne odredbe, če tožeča stranka oz. upnik izkaže verjetnost terjatve in verjeten obstoj nevarnosti, da bo tožena stranka - delavka ravnala tako, da bo uveljavitev njene terjatve onemogočena oz. precej otežena. Ker je delavka trenutno brez zaposlitve in formalno brez premoženja, bi s prodajo delnic, na katere meri začasna odredba, pridobila kupnino, katere izterjava bi bila onemogočena oz. precej otežena.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka
Povsem pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je dolžnikove ugovorne navedbe o neustreznosti izvršilnega naslova z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljene v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnikove pritožbene navedbe v zvezi z dogovorom o plačevanju ter o tem, da je terjatev že v celoti poplačana, bi ob pogojih iz 56. čl. ZIZ utegnile pomeniti ugovor po izteku roka. Ker tak ugovor rešuje sodišče prve stopnje, se sodišče druge stopnje ni spuščalo v zadevne navedbe.
Upnik v pritožbi priznava tako dejstvo, da je bila dražba neuspešna, kot tudi, da v tridesetdnevnem roku iz 4.odst. 94. čl. ZIZ ni predlagal niti nove dražbe niti novih izvršilnih sredstev, zato so izpolnjeni vsi pogoji za ustavitev izvršbe po 1. odst. 95. čl. ZIZ.
Zatrjevana asignacijska pogodba, v kolikor je bila resnično veljavno sklenjena, je obligacijski pravni posel, ki ustvarja pravice in obveznosti za pogodbene stranke, vendar nima nikakršnega vpliva na opravljanje izvršbe, kot zmotno zatrjuje upnik.