O predlogu za odpravo pripora proti položitvi varščine, vsebovanem v pritožbi obtoženca zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe, v skladu z določbo 1. odst.
199. člena ZKP odloča zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
denarni zahtevek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker so določila sporazuma, sklenjenega med tožnico in toženko o prenehanju delovnega razmerja, o tem, da so z dnem podpisa sporazuma med strankama urejene vse medsebojne pravice in obveznosti, jasne, tožnica ni upravičena do regresa za letni dopust, saj se je s podpisom temu odpovedala.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZGD člen 250, 250/2, 250, 250/2.
razrešitev pomočnika direktorja - odpravnina zaradi razrešitve
Če tožnik ni bil član uprave delniške družbe, temveč pomočnik direktorja - vodja sektorja za izvajanje zavarovanj, ni upravičen do odpravnine v višini 24 plač po 2. odst. 250. člena ZGD, ki pripada članu uprave ali predsedniku uprave, če ga nadzorni svet odpokliče brez utemeljenega razloga.
Tožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-2. ZDSS člen 19.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - razporeditev delavca na delo v drug kraj - zadržanje izvršitve odločbe
Delovno sodišče ne more z začasno odredbo zadržati izvršitve odločbe o razporeditvi delavca na delo v drug kraj (iz poslovne enote na sedež družbe), hkrati pa zadržati v veljavi tisti del sklepa, ki se nanaša na razporeditev delavca na drugo delovno mesto, ki je zahtevnejše in višje ovrednoteno, če je to delovno mesto sistemizirano le na sedežu družbe, ne pa tudi v poslovni enoti, v kateri je delavec opravljal delo do sporne razporeditve.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
Izpodbijana druga sodba v odločitvi, da se za čas od 1.3.1998 preživnina zviša na znesek 16.000,00 SIT, vsebuje že pravnomočno odločitev o zvišanju preživnine od navedenega obdobja na znesek 14.000,00 SIT. Z odločitvijo, da je zmožnostim primeren očetov prispevek k preživljanju hčerke 16.000,00 SIT mesečno, čeprav ima boljše premoženjske razmere, ni drugič poročen in nima drugih mladoletnih otrok, je sodišče preostanek preživninskega bremena v znesku 34.000 SIT (v čemer je vštet tudi znesek otroškega dodatka, ki za enega otroka znaša 8.150,00 SIT) mesečno očitno naložilo na materina ramena. Ne samo, da je sodišče pomanjkljivo navedlo razloge glede višine očetovega prispevka, ampak je glede te odločitve povzročilo nejasnost in nasprotje med razlogi sodbe.
ZDSS člen 17, 17. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
poprava vloge - zavrženje tožbe
Tožnik je ravnal v skladu s sklepom sodišča o popravi prvotne vloge, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge iz 4. odst. 108. čl. ZPP (Ur. l. RS,št. 26/99), ki določa, da se vloga zavrže, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo. Tožnik je poslal sodišču v 15 - dnevnem roku popravljeno tožbo, vendar tega ni izrecno navedel, in je sodišče (popravljeno) vlogo pomotoma štelo za novo tožbo z drugo opr. številko.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
Zahtevo za izdajo odločbe Zavoda za zdravstveno varstvo in zavarovanje v zadevi začasne nezmožnosti za delo mora zavarovanec oz. tožnik vložiti v 8-dnevnem roku od prejema mnenja zdravniške komisije II. stopnje, sicer je taka zahteva prepozna in jo zavod zavrže.
Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.
Dolžnik je v ugovoru navedel številna dejstva oziroma trditve v zvezi z utemeljenostjo svoje terjatve, vendar za svoje navedbe ni predložil nobenega dokaza. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 53. čl. ZIZ ugovor dolžnika štelo kot neutemeljen.
Ker niso podani niti razlogi na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) je sodišče druge stopnje ugovor (pritožbo) zavrnilo kot neutemljeni in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
javni zavod - ustanovitelj - odgovornost za obveznosti iz naslova investicij
Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor
Dolžnica mora poleg navedbe ugovornih dejstev predložiti tudi dokaze, sicer je takšen ugovor šteti za neobrazložen. Neobrazložen ugovor pa je neutemeljen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil dne 19.10.1998, to je po uveljavitvi Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
Ker pa je sodiče rpve stopnje izdalo sklep o izvršbi dne 1.10.1998 (pred uveljavitvijo ZIZ), se ugovor odlžnika obravnava na podlagi določb Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Dolžnik je v celoti ugovarjal sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
V takšnem primeru prvostopno sodišče v izvršilnem postopku ne obravnava vsebinsko ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ampak mora postopati v skladu z določbo 2. odstavka 55.a člena ZIP.