ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 101/5 159, 262, 262/2. ZUP člen 224.
delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Ker se delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega na drugem delovnem mestu, je tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine do izplačevanja delne invalidske pokojnine upravičen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delo s skrajšanim delovnim časom.
ZIZ člen 102, 134, 135, 102, 134, 135. ZDavP-2 člen 94, 94.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo
Dolžnikov dolžnik lahko v breme prejemka, ki ga izplačuje dolžniku, prejme raznovrstne sklepe: sodne sklepe o izvršbi (128. do 143. člen ZIZ), upravno izplačilne prepovedi (135. člen ZIZ) in sklepe o davčni izvršbi (159. do 165. člen Zakona o davčnem postopku, Ur. l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju ZDavP-2). Pri tem pa se v primerih, ko razpoložljiva sredstva dolžnika (to so sredstva z upoštevanjem z zakonom določenega zneska, ki mora dolžniku ostati za njegovo preživljanje oziroma za preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati) ne zadoščajo za poplačilo vseh dolgov, postavi vprašanje vrstnega reda posameznih izplačil.
Upravno izplačilna prepoved, ki se že izplačuje v breme dolžnikove pokojnine, izgubi vrstni red v primeru privilegiranega upnika iz sodnega sklepa o izvršbi.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - stiki z otroki
Izvršilno sodišče pri izvrševanju odločbe o stikih ne sme (ponovno) ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otroka, saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov in ga spreminjalo. Pri izvrševanju odločbe o stikih tudi ni mogoče slediti vsakokratnim željam otroka, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Končni cilj določitve stikov je zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom devetletnega otroka z izvajanjem stikov v zmanjšanem obsegu in njegovo željo, da tako potekajo tudi naprej. Pritožnica se namreč sklicuje na strokovno oceno CSD in psihološko poročilo, iz katerih res izhaja, da je otroku v korist, da se upošteva njegova želja glede izvajanja stikov, vendar navedeno na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Za izvršilno sodišče je bistvena ugotovitev, ali se pravnomočna odločba o stikih izvršuje tako kot se glasi. Ponovno ugotavljanje koristi otroka bi bilo mogoče kvečjemu v novem postopku, v katerem bi katera od strank želela doseči spremembo odločbe o stikih. V takem postopku (pravdnem ali nepravdnem ne pa izvršilnem) se tudi dosledno in v celoti uresničuje načelo koristi otroka in se mu skladno z Ustavo RS in konvencijami, na katere se sklicuje dolžnica, na ustrezen način omogoči tudi sodelovanje v postopku.
nematerialna škoda - pravična odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - bodoče telesne bolečine
Ker je tožnik že v tožbi zatrjeval, da ima (kot posledico) močne glavobole, je s tem zatrjeval obstoj telesnih bolečin kot bodočo škodo in zato sodišče prve stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ni predmet spora. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je moral tožnik zaradi posledic poškodbe nekatere aktivnosti popolnoma opustiti, temveč le, da jih opravlja težje, da je njegova sposobnost opravljanja teh zmanjšana, je za to obliko škode določilo previsoko denarno odškodnino.
odlog izvršbe - škoda - prodaja nepremičnine - vzpostavitev prejšnjega stanja
Po presoji pritožbenega sodišča nemožnost vzpostavitve prejšnjega stanja v primeru prodaje nepremičnine, ne more predstavljati škode v smislu 71. člena ZIZ. Ob stališču, da je nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja nenadomestljiva škoda ali težko nadomestljiva škoda iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, bi moralo sodišče predlogu za odlog, ki bi se opiral na ta razlog (in bi izpolnjeval še enega od dodatnih pogojev iz 1. do 9. točke 71. člena ZIZ), vedno ugoditi. Pri vsaki izvršbi na nepremičnine je pričakovati, da bo nepremičnina na dražbi domaknjena oziroma prodana najboljšemu ponudniku, ki bo na nepremičnini na originaren način pridobil lastninsko pravico in vzpostavitev prejšnjega stanja ne bo več mogoča.
ZGD člen 394, 394. ZPP člen 187, 191, 187, 191. ZFPPod člen 27, 27.
odgovornost družbenikov izbrisane družbe - sprememba tožbe - privolitev novega toženca
Ni mogoče pritrditi pritožbi, da se D.V. vstopu v postopek ni mogel upirati, to pa zato, ker se je postopek vodil že proti dvema drugima tožencema kot domnevnima pravnima naslednikoma izbrisane družbe.
ZIZ člen 171, 171. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
pristop k izvršbi - sklep o pristopu - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine. Pristop sodišče opravi na podlagi zakona, brez predloga strank, gre torej za institut prisilne narave. Na podlagi zakona je sodišče o pristopu le dolžno obvestiti upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba (četrti odstavek 171. člena ZIZ). Pri sklepu o pristopu gre torej za sklep, ki se nanaša na procesno vodstvo, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZOR člen 615, 616, 615, 616. ZPP člen 286, 337, 286, 337.
gradbena dela - napake - les - obresti - pobotni ugovor
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da toženka kot starejša gospa napake na ostrešju ni mogla odkriti, da gre za skrito konstrukcijsko napako, ki se ob normalnem pregledu ne opazi ter da je zanjo izvedela šele po ogledu izvedenca, kar predstavlja tudi nedopustno širjenje na prvi stopnji podane trditvene podlage (337. čl. ZPP).
vlaganja v solastno nepremičnino - ustvaritev nove stvari - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice
1. Vlaganja enega solastnika v solastno nepremičnino brez izrecnega dogovora, da se bodo zaradi vlaganj spremenili solastniški deleži, ne morejo predstavljati pravne podlage za pridobitev lastninske pravice.
2. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je bila predmet delilne pogodbe obnovljena hiša E. 32, zato se pokaže kot neživljenjski in nelogičen zaključek sodišča prve stopnje, da so stranke sklenile pogodbo samo za del (enodružinske) hiše, ki stoji na parc. št. 10, ne pa tudi za del, ki stoji na parc. št. 277/2, oziroma bi bil tak dogovor logičen le v primeru, da je mogoče šteti del hiše na parc. št. 277/2 za samostojni del, ki ima lahko svojo parcelno številko. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da del objekta dejansko stoji na parc. št. 277/2 k.o. E., bo moralo pozvati tožečo stranko, da postavi določen zahtevek (predmet stvarnih pravic so na podlagi načela specialnosti lahko samo individualno določene stvari, pri nepremičninah je to zemljiška parcela).
3. Določba drugega odstavka 7. člena Zakona o prometu nepremičnin ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, kot to napačno meni tožeča stranka, funkcionalno zemljišče pa tudi sicer ni stvarnopravni pojem, ampak gre za pojem s področja prostorskega planiranja, ki nima stvarnopravnih posledic.
ZIZ člen 17, 19, 17, 19. SPZ člen 88, 216, 88, 216.
določitev nujne poti - izvršilni naslov - konstitutiven sklep
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sklepa nepravdnega sodišča, s katerim je bila za potrebe upnikove nepremičnine ustanovljena nujna pot za hojo in vožnjo z vsemi vrstami vozil v širini cca. 3 metre in dolžnini cca. 5,6 metrov po skrajnem severnem vogalu dolžnikove parcele št. 5406/2, k.o. B. Ta sklep je konstitutivne narave, pravica stvarne služnosti nujne poti je ustanovljena z njegovo pravnomočnostjo. Upnik v tem izvršilnem postopku uveljavlja terjatev, za katero nima izvršilnega naslova.
motenje reda na glavni obravnavi - disciplinska kazen - denarna kazen
Denarna kazen, ki jo senat lahko izreče procesnemu udeležencu na glavni obravnavi zaradi motenja reda, ko žali drugega udeleženca, predstavlja disciplinsko kazen in ne kaznovanje zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Subjektivni znak prizadete osebe se za izrek te kazni ne zahteva, temveč je od ocene senata odvisno, ali ravnanje procesnega udeleženca pomeni motenje reda.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - izvršilni postopki na isto nepremičnino
Pritožnik izhaja iz napačne predpostavke, da se na podlagi določbe 171. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršilni postopki, katerih predmet je izvršba na isto nepremičnino, združijo. To ne drži. Izvršilni postopki ostanejo samostojni postopki, kar pomeni, da odlog izvršbe v enem postopku ne vpliva na tek ostalih postopkov.
Skupna značilnost spolnih napadov iz XIX. poglavja KZ je, da storilec na telesu žrtve ali brez njegovega dotikanja zadovoljuje spolni nagon. Po prevladujočem stališču teorije in sodne prakse, opredeljuje pojem „spolno dejanje“ v smislu zakonskega znaka poleg fizičnega načina izvršitve dejanje tudi storilčev namen zadovoljitve spolnega nagona. Po tem merilu pa se spolno dejanje tudi razlikuje od drugih podobnih dejanj, ki niso spolno motivirana, kar je pomembno za pravilno pravno opredelitev posameznih ravnanj.
Ob ugotovitvi, da so obdolženčeva ravnanja, ki nedvomno pomenijo fizičen poseg v spolno integriteto oškodovank, izhajala iz zasledovanja spolnega ugodja in storjena v zvezi s službeno obveznostjo in razmerjem, to je zaradi dogovora oškodovank za ustni izpit oziroma prevod oziroma obiska predavanj in vaj pri predmetu, v obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi izvajanju pritožbe, ki si prizadeva obdolžencu očitana kazniva dejanja okvalificirati kot grdo ravnanje.
ZDSS-1 člen 2, 7, 7/1, 7/1-5, 58, 63, 63/1. ZSV člen 11, 16, 16/1, 49, 100. ZPP člen 2, 2/2, 339, 339/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 5, 5/3, 6, 16/2. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 6, 6/1, 18, 45.
spor o dejstvih - obstoj dedne pravice - napotitev na pravdo
Sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na pravico do zapuščine, zato mora ugotoviti vsa odločilna dejstva glede obstoja ali neobstoja dedne pravice vdove po zapustniku in ugotoviti tudi ali so ta odločilna dejstva sporna med vdovo in potomci zapustnika. Zgolj dejstvo, da je življenjska skupnost med preživelim zakoncem in zapustnikom trajno prenehala, ne zadošča za sklep, da zakonec nima dedne pravice po zapustniku.
ZUJIK člen 45, 45/2. ZJU člen 1, 24, 24, 39. ZDSS-1 člen 42.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – premestitev – sodno varstvo
Tožena stranka je javni zavod s statusom kulturnega spomenika, tako da se za tožnika, ki je bil pri toženi stranki zaposlen, uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. To pa pomeni, da bi moral za dopustnost sodnega varstva v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predhodno uveljavljati varstvo pri toženi stranki.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – vzgoja in izobraževanje
Za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je imela tožena stranka utemeljen razlog, saj je zaradi zmanjšanja števila učencev in števila oddelkov delno prenehala potreba po delu delavca na delovnem mestu učitelja matematike ter tehnike in tehnologije.
Ker izvedenec naloženega dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, izvedenec nima pravice do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja, čeprav ga je izdelal, temveč ima pravico samo do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja.