ZTPDR člen 86, 86/3, 86, 86/3. SKPG člen 43, 45, 52.
stroški - povrnitev gmotne škode - pravica
Delovna uspešnost, določena v 45. členu SKPgd, se lahko odraža le v plači, ki je določena v 43. členu SKPgd. Zato ni mogoče povračila materialnih stroškov vezati na dosežen plan realizacije, saj so to dejanski stroški, ki nastanejo v zvezi z opravljanjem dela in jih je delodajalec dolžan delavcu povrniti. Nobena od kolektivnih pogodb ni določala, da se lahko povračilo materialnih stroškov v zvezi z delom zniža, temveč se je lahko znižala le plača.
Določbe kolektivnih pogodb ne veljajo le za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornotmi, kar pa tožnica ni bila. Zato določb v pogodbi o zaposlitvi in aneksu k pogodbi o zaposlitvi, ki urejajo pravice delavca (trgovskega potnika) slabše, kot je to določeno v SKPgd in kolektivni pogodbi dejavnosti, ni mogoče upoštevati. Kolektivne pogodbe ne smejo določati manj pravic, kot jih določa zakon (3. odst. 86. člena ZTPDR), enako pa velja tudi za razmerja med nižjimi kolektivnimi pogodbami in pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da se delavec in delodajalec lahko dogovorita le za več pravic, kot jih določa kolektivna pogodba in ne za manj.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. ZVD člen 30. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (1968) člen 13.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - ogrožanje varnosti pri delu - opustitveno ravnanje - vzročna zveza - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - nasprotje med izrekom in razlogi
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da ni podana vzročna zveza med opustitvenim ravnanjem obd. A. A. in nesrečo pri delu, pri čemer naj izpodbijana sodba tudi ne bi imela razlogov v zvezi z opustitvijo pismenega dogovora. Sodišče prve stopnje je ob natančni oceni zagovora in izvedenih dokazov prepričljivo in izrecno zaključilo, da bi vsebina manjkajočega pisnega dogovora morala urediti varno opravljanje dela delavcev in bagerista, s poudarkom na obveznem zavarovanju delavcev pred zrušenjem strojno izkopanih sten rova, ne glede na samo organizacijo dela. Okoliščine, da naj bi bagerist G. G. delal pod nadzorom soobdolženega B. B. in bil v kritičnem trenutku odmaknjen, A. A. pa sploh ni bil prisoten na gradbišču, v ničemer ne vplivajo na pravilno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z očitano kršitvijo 30. člena Zakona o varnosti pri delu, pritožbene navedbe, ki poizkušajo neuspešno zmanjšati pomembnost vsebine tega sporazuma, pa so neutemeljene.
ZIZ člen 82, 82/3, 82/4, 82/5, 82, 82/3, 82/4, 82/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 36, 36/1, 70, 36, 36/1, 70.
obvestilo o rubežu
Izvršitelj nima zakonske dolžnosti, da pred opravo rubeža o njem obvesti dolžnika. Taka dolžnost zaradi procesne posledice (če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi) obstoji le do upnika. Dolžnika, ki ni bil navzoč, izvršitelj o rubežu obvesti naknadno.
Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju delovnega razmerja je vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred navedeno odločitvijo tožene stranke. To pomeni, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izteka pogodbe o zaposlitvi, po kateri je bil napoten na delo v tujino, oz. do dokončne razporeditve na drugo delovno mesto v Sloveniji, izplačati nadomestilo plače, kot bi ga prejel, če bi v tem obdobju delal v tujini. Gre za povračilo škode, ki je tožniku nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Ker pa tožnik v tem času ni delal v tujini, je upravičen le do tolarske protivrednosti deviznega nadomestila plače glede na to, da je plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji tolar.
1. Hipotekarni dolžnik (zastavitelj), ki ni obenem osebni dolžnik, s sklenitvijo pogodbe o hipoteki ne postane avtomatično dolžnik iz obligacijskega razmerja. Njegova obveznost je (le), da dopusti izvršbo v zastavljeno nepremičnino (prim. 63. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR). Res se te obveznosti lahko razbremeni tako, da plača zapadlo zavarovano terjatev. 2. A to je pravica hipotekarnega dolžnika, ki ni obenem osebni dolžnik, ne pa njegova dolžnost (prim. 409. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih v nadaljevanju ZOR). 3. Če tožeča stranka sodno uveljavljano pravico že ima (981. čl. ZOR), ji sodba o neutemljenosti tožbenega zahtevka, da se ji dovoli realizacijo pravice, namreč prodati premičnine na javni dražbi, uveljavitev pravice prepoveduje, ker ji to pravico pred njeno realizacijo vsebinsko odreka.
Odločitev sodišča, ki je toženčevo pasivnost (tožbene dejanske podlage niti po opozorilu sodišča ni ustrezno dopolnil, da bi bila sposobna za obravnavo) sankcioniralo z zavrženjem nepopolne vloge, je pravilna.
ZDR člen 17, 18. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca
1. Med toženo stranko in bivšim delodajalcem tožnika X. d.o.o. ni bil sklenjen sporazum o prevzemu delavcev. Tožnik je kljub sklepu bivšega delodajalca na novo sklenil delovno razmerje s toženo stranko za določen čas, na podlagi sklepa o izbiri in pogodbe z dne 3.6.1996, ki ju je tudi podpisal. Tožnik tega, da ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17. členu ZDR, ni uveljavljal v postopku pred prvostopnim sodiščem, temveč šele s pritožbo, česar glede na prepoved navajanja novih dejstev in dokazov po 2. odstavku 286. člena ZPP pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more upoštevati. 2. Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v nedoločen čas po 18. členu ZDR, saj tožnik ni delal pri toženi stranki po izteku pogodbe dne 3.12.1996, ampak mu je ta izključno zaradi izrabe dopusta in bolniškega staleža podaljšala delovno razmerje do 24.1.1997.
Ker se je sodišče pri odločitvi o podlagi tožbenega zahtevka ukvarjalo le z vprašanjem krivde tožene stranke, ni pa se opredelilo do vprašanja vzročne zveze, ni postopalo zakonito. Skladno z 315. čl. ZPP, vmesna sodba predstavlja odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. V primeru odškodninske tožbe to predpostavlja odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustnega škodnega dejanja, vzročne zveze, odškodninske odgovornosti in vsaj verjetnega obstoja škode) in se sodba pravilno glasi na ugotovitev, da je zahtevek tožnika za plačilo konkretnega zneska tolarjev po podlagi utemeljen, oz. da ta podlaga obstoji.
odškodnina - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Sekanje drv s sekiro ne pomeni nevarne dejavnosti in zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da je krivdna odgovornost tožene stranke podana v celoti, ker ni zagotovila varnih delovnih prostorov in sredstev za delo ter zaščitnih sredstev, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo, ni pa ugotavljalo, ali je bil tudi tožnik soodgovoren za nastalo poškodbo (ali je ravnal skrbno kot dober gospodar oz. tudi sam poskrbi za svoje zdravje in svojo varnost), kar bi lahko imelo za posledico deljeno odgovornost za nastalo škodo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
S pogodbo o zaposlitvi sta stranki določili delovne obveznosti tožnika (čl. 3) ter plačo in nadomestila za tožnikovo opravljanje dela (7. čl.). Tožniku poleg osnovne plače pripada tudi plača na podlagi delovne uspešnosti, ki jo določa direktor mesečno in se ugotavlja na podlagi ocene izvajanja delovnih nalog, količine opravljenega dela, kvalitete opravljenega dela, izvajanja racionalizacijskih ukrepov, planskih aktov ter drugih ukrepov, ki jih določa splošni akt družbe in ta pogodba. Ker tožena stranka nima izdelanega posebnega dodatnega internega akta, ki bi merila za določanje delovne uspešnosti delavcev natančneje definiral, za tožnika pri določanju delovne uspešnosti neposredno veljajo določbe pogodbe o zaposlitvi, še posebej, ker ima tožnik sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
Presoja o posledici, predvideni v 1. odst. 8. čl. ZST, v konkretnem primeru terja upoštevanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o predpostavki za pravna sredstva, ki zadevajo obveznost plačila sodne take.
ZPP določa drugače glede predpostavke plačila sodne takse za uveljavitev pravice do pritožbe : Do tega rezultata nas pripelje sklepanje po nasprotnem razlogovanju: če je zgolj za dve vrsti postopka v ZPP predpisano, da je pravica do pritožbe odvisna od predhodnega plačila sodne takse, druge vrste postopka te predpostavke nimajo.
ZIKS člen 145a, 145a. ZDen člen 66, 66. ZZK člen 21, 21.
vknjižba lastninske pravice - vrnitev zaplenjenega premoženja - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Ker odločba kazenskega sodišča o razveljavitvi odločbe kazenskega sodišča o zaplembi premoženja ne vsebuje označbe nepremičnine, na kateri bi se naj vzpostavilo prejšnje stanje, predlagateljica pa ni sprožila postopka pri nepravdnem sodišču po ZIKS, zemljiškoknjižbo sodišče ni moglo dovoliti predlaganega vpisa, s katerim bi se izbrisala lastninska pravica na državo in vzpostavila lastninska pravica na neutemeljeno obsojenega.
Ob ugotavljanju izgubljenega dobička kot vrnitve pravno priznane škode, ustvari sodišče hipotetičen položaj, kakšen dobiček bi oškodovanec ustvaril, če bi ne bilo škodnega dogodka. Pri ustvarjanju (ugotavljanju) tega hipotetičnega dejanskega stanja pa mora paziti, da to ne nasprotuje pravnemu redu (Glej tudi načelno pravno mnenje - VS SRS z dne 27.6.1989).
ZPP (1977) člen 421, 421/2, 421, 421/2. ZIZ člen 42, 42/4, 42, 42/4.
obnova postopka - pravnomočnost - vročitev sodbe
Vloge, v kateri stranka navaja, da ji sodba ni bila vročena, ni mogoče obravnavati kot predlog za obnovo postopka, temveč glede na svojo vsebino predstavlja predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti.
Če so dela, ki predstavljajo motilno dejanje, v okviru tistih, ki so dovoljena na podlagi gradbenega dovoljenja, je izključena samovolja oziroma protipravnost dejanja.
stroški - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - zavrženje tožbe
Če je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkaže, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnom propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Pogoj za dovoljenost sodne nepremičninske izvršbe za izterjavo davkov je, da upnik pred tem v upravni izvršbi neuspešno uporabi vsa ostala izvršilna sredstva oziroma je izvršba na vseh ostalih v 1. odstavku 48. člena ZDavP navedenih predmetih izvršbe neuspešna. Ker je v konkretnem primeru za izterjavo iste terjatve v teku upravna izvršba na dolžnikovo plačo, na podlagi katere dolžnik upnici odplačuje svoj dolg, kljub temu, da slednji zaradi pripisovanja zamudnih obresti glavnici ves čas narašča, nepremičninska izvršba ni dovoljena.
ZDR člen 19, 19/4, 20. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 11, 11/2. ZPP člen 325, 325/1, 327, 327/3.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja - pripravništvo - podaljšanje pripravništva -izraba letnega dopusta - regres za letni dopust - dopolnilna sodba
Čeprav sta stranki sklenili delovno razmerje za določen čas, je iz 2. člena pogodbe o zaposlitvi pripravnika razvidno, da se delovno razmerje sklepa za opravljanje pripravništva. Četrti odstavek 19. čl. ZDR določa, da se v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom trajanje pripravništva podaljša za čas daljše opravičene odsotnosti z dela, razen za čas letnega dopusta. V spornem obdobju veljavna SKPGd je v 2. odst. 11. čl. določala, da se pripravništvo podaljša za čas opravičene odsotnosti delavca, če je odsotnost pri delavcu nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe trajala najmanj 28 dni, pri čemer soglasje delodajalca za podaljšanje pripravništva ni potrebno.
Čeprav je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za izplačilo regresa ugodilo le delno, izpodbijana sodba nima zavrnilnega dela. Zato je pritožbo v delu, s katerim tožnik zahteva celotni regres za letni dopust, potrebno šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Ker je tožnik pri toženi stranki pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, mu gre celotni regres in ne le njegov sorazmerni del, čeprav mu je delovno razmerje prenehalo že v mesecu februarju.
1. Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ker je preloženi narok opravilo pred spremenjenim senatom in je v skladu s tretjim odstavkom 302. čl. ZPP obravnavo pričelo znova in ponovilo že izvedene dokaze.
2. V skladu s 103. členom ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev v organizacijah oziroma pri delodajalcih smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za delovne spore (ZPP). Ravnatelj tožene stranke je v tem postopku imel vlogo stranke in je ob smiselni uporabi določb ZPP o odgovoru na pritožbo lahko predlagal, kakšna naj bo odločitev pritožbenega organa, ravno tako, kot je tožnica to storila v pritožbi zoper izpodbijani sklep ravnatelja tožene stranke.
3. Z zahtevo, da tožnica (prijavljena na oglas za delovno mesto učitelja na dvojezični šoli) znanje jezika narodnosti dokazuje s preizkusom znanja, ki ga mora opraviti pred komisijo, ki jo imenuje minister za šolstvo in šport, ni bila kršena nobena tožničina človekova pravica ali temeljna svoboščina, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na določilo petega odstavka 15. člena URS.