202.

VSL sklep III Cp 1873/2002

6.11.2002

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48456

ZN člen 68, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 42, 42/1, 42/3, 20, 20/2, 20/3, 42, 42/1, 42/3.

predlog za izvršbo - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - notarski zapis - predložitev potrdila

Notarski zapis v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, mora biti priložen že izvršilnemu predlogu, zato je treba v konkretnem primeru izvršljivost upnikove terjatve ugotavljati na podlagi notarskega potrdila, ki ga je upnik priložil izvršilnemu predlogu in ne na podlagi kasneje brez poziva sodišča prve stopnje predloženega drugačnega notarskega potrdila drugega notarja. Ker je zapadlost upnikove terjatve vezana na izpolnitev določenih pogojev: da sta dolžnika zamudila s plačilom dveh obrokov kupnine, da ju je upnik na to zamudo pisno opozoril, da dolžnika niti v 8 dneh po pisnem opominu zapadlih obrokov kupnine nista plačala in da je upnik zato odstopil od prodajne pogodbe, bi moral notar, ki je sestavil notarski zapis, vsa ta dejstva ugotoviti v potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, sestavljenem v smislu 68. člena Zakona o notariatu - ZN. Ker notarsko potrdilo o izvršljivosti ni sestavljeno v smislu 68. člena ZN, gre zaključiti, da upnik ni dokazal izvršljivosti svoje terjatve, zaradi česar je treba njegov izvršilni predlog zavrniti.

 

204.

VSL sodba I Cp 1551/2001

29.10.2002

denacionalizacija

VSL48691

ZDEN člen 72, 72/2, 72, 72/2.

uporaba stvari

Če izvršuješ svojo pravico, ne moreš kršiti pravice drugega, to lahko le v primeru, če jo izvršuješ z namenom, da drugemu škoduješ. Če je tako, ni mogoče govoriti, da je bila toženka v zamudi v obdobju, ko je še imela pravico oddajati poslovne prostore, tožniki pa po drugi strani te pravice niso imeli. Toženka je bila v zamudi lahko šele takrat, ko je tožeča stranka to pravico pridobila in ko je toženko pozvala, da ji plača odmeno oziroma odškodovanje po 2. odstavku 72. člena ZDen.

 

206.

VSL sklep I Cp 2060/2001

29.10.2002

nepravdno pravo

VSL48089

ZNP člen 131, 131.

postopek za ureditev meje - predpostavke - spornost meje - obnovitev meje

Trditve o odstranitvi mejnih znamenj lahko pogojujejo obnovo meje, vendar v upravnem postopku. Nepravdni postopek namreč ne pozna obnove meje, ampak le ureditev sporne meje. Če se torej mejna znamenja uničejo ali poškodujejo, jih je treba ponovno vzpostaviti v upravnem postopku pri pristojni geodetski upravi (prim. 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur. l. SRS, št. 2/76, in 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Ur. l. RS št. 52/2000).

 

208.

VDS Sodba Psp 341/2000

25.10.2002

SOCIALNO VARSTVO

VDS01787

 

stanovanje - vrednost

Tožena stranka - lokalna skupnost ni postopala po določbah pravilnika, ker ni upoštevala, da tožnica biva v stanovanju nižje kategorije, konkretno baraki, kar je po določbi 15. čl. 2. tč. 1. alinee pravilnika ovrednoteno s 96 točkami. Pravilno je zaključilo, da iz določb 15. čl. pravilnika, enako pa tudi iz ostalih določb pravilnika, ne izhaja, da se vrednotenje posameznih postavk stanovanjskih razmer od 1. do 5. tč. izključuje. Pravilnik torej nima določb, na podlagi katerih bi toženec lahko odločil, da se določeni kriteriji med seboj izključujejo, prav tako pa tudi ne določb, na podlagi katerih bi toženec lahko določil dodatne kriterije, ki ne izhajajo iz določil pravilnika. Zato je šlo pri odločitvi toženca, da priznanje točk po 1. tč. izključuje dodelitev točk po 2. tč. 15. čl. pravilnika, za arbitriranje, torej za odločanje brez pravne podlage.

 

210.

VSL sklep I Cpg 1042/2002

25.10.2002

pravo intelektualne lastnine

VSL04453

ZASP člen 74, 74/2, 77, 77/1, 85, 85/1, 92, 92/1, 92/1-3.

pravica do distribucije - pravica do reprodukcije

Zmotno je izhodišče, po katerem bi imela tožena stranka pravico prodajati sporne izvode delovnega zvezka z naslovom "Igraje skozi matematiko 4", zato ker naj bi šlo za njene lastne izdelke. Za pravico do distribuiranja z dovoljenjem avtorja reproduciranega avtorskega dela namreč ni bistvena možnost razpolaganja, ki izvira iz lastninske pravice na posameznih izvodih avtorskega dela. Res sta pravici reproduciranja in distribuiranja avtorskega dela tako tesno povezani, da velja domneva o njunem skupnem prenosu (1. odst. 77. čl. ZASP). Vendar pa takšna odvisnost pravice do distribuiranja od pravice do reproduciranja po prepričanju pritožbenega sodišča ne posega v določbe o prenehanju založniške pogodbe zaradi poteka časa.

 

212.

VSK sklep II Cpg 121/2002

24.10.2002

PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV

VSK00741

ZGD člen 410, 419, 410, 419. ZIZ člen 257, 257.

osnovni kapital in osnovni vložki - prehodne določbe

Le družba, ne pa njen družbenik, ima lahko terjatev na vplačilo denarnih zneskov osnovnega kapitala.

 

214.

VSL sodba I Cp 1232/2002

24.10.2002

stvarno pravo

VSL48082

ZTLR člen 51, 52, 56, 51, 52, 56.

stvarna služnost - pravni naslov - varstvo pravic

Ker se pogodbeno ustanovljena stvarna služnost pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, tožeča stranka, sklicujoč se zgolj na sklenjeno pogodbo, ne more uživati zahtevanega stvarnopravnega varstva, torej ne more uspešno uveljavljati zahtevka, oblikovanega na podlagi 56. člena ZTLR.

 

216.

VSL sodba I Cp 801/2002

23.10.2002

obligacijsko pravo

VSL47347

ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4.

neupravičena pridobitev

Zgolj dejstvo, da štipendiranec ni zaključil šolanja, ne predstavlja podlage za njegovo obvezo vračila štipendije.

 

218.

VSK sodba I Cp 1078/2001

22.10.2002

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSK00812

ZOR člen 177/3, 192, 200, 203, 177/3, 192, 200, 203.

povrnitev negmotne škode - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - denarna odškodnina

Ker se tožnica kot avtoštoparka, preden je prisedla v vozilo in se peljala z voznikom, ni z ničemer prepričala, če je vožnja z njim varna, odpade nanjo 10 % krivde za škodo, ki jo je povzročil vinjen voznik.

 

220.

VDSS sodba Pdp 884/2001

18.10.2002

CIVILNO PROCESNO PRAVO

VDS01837

ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 8, 212, 212/1.

trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - preiskovalno načelo - dokazi

Skladno z 1. odst. 7. čl. ZPP mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in je sodišče na ugotavljanje teh dejstev in izvajanje teh dokazov vezano. Skladno z 2. odst. 7. čl. ZPP lahko samo ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja tiste dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP), vendar pa mora tudi v tem primeru dati strankam možnost, da se o njih izjavijo. Sodišče lahko torej (z izjemo iz 2. odst. 7. čl. ZPP) izvede le tiste dokaze, ki so jih stranke predlagale in skladno z 8. čl. ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči po svojem prepričanju, katera dejstva šteje za dokazana.