ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP člen 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-12.
stečajni postopek – prerekanje terjatev – napotitveni sklep – vložitev nove tožbe – ne bis in idem – zamudna sodba
Kljub že pravnomočnemu prvemu napotitvenemu sklepu je nov napotitveni sklep z dne 26. 03. 2007 nadomestil prejšnji napotitveni sklep z dne 03. 07. 2006, saj v primeru pravnomočnosti dveh procesnih sklepov (kot v konkretnem primeru) izdaja poznejšega procesnega sklepa razveljavlja prejšnji procesni sklep.
Nova napotitev na pravdo v konkretnem primeru ni pomenila, da je tožnica dolžna vložiti novo tožbo, in tokrat zgolj zoper sedanjega toženca, pač pa zgolj, da je dolžna na nek način doseči željeni rezultat. V konkretnem primeru tako zadostuje aktiviranje oziroma nadaljevanje že začetega postopka, saj gre še vedno za isto pravdo med istima strankama glede ugotovitve (ne)obstoja iste terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069818
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 364, 364/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
končni obračun del - izostanek končnega obračuna - zapadlost obveznosti - pripoznava dolga - uzance
Tožnik je nesporno tožencu izročil garancijo za dobro izvedbo del v skladu s 23. členom pogodbe že 20. 09. 2006 (priloga A3), ni pa je želel podaljšati, saj so bili razlogi zamude in s tem prenehanje veljavnosti garancije pred zaključkom vseh del na strani toženca in ne tožnika. Poleg tega je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se garancija podaljša le, če stranki k pogodbi skleneta aneks ali če se spremenijo pogodbeni zneski, kar pa se ni zgodilo. Glede na navedeno je jasno, da je toženec z neupravičenim pogojevanjem podpisa končnega obračuna z izročitvijo garancije in siceršnjim nesodelovanjem zgolj zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo nerazumno in nepravično, da bi takšno zavlačevanje dopustili in zapadlost terjatve nerazumno vezali na nek v neskončnost podaljšljiv rok.
Ker toženec za uspešno kompenzacijo postavlja pogoj, da mora tožnik tožencu izročiti ustrezno garancijo za dobro izvedbo del, toženčeva izjava oziroma predviden pobot ne predstavlja pripoznave dolga. Pripoznava dolga namreč ne sme biti pogojna.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZOdvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3468.
umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – razlog za umik tožbe – pritožbena novota – nagrada odvetnika – odmera stroškov
Preostanek zahtevka je tožnik umaknil z vlogo z dne 16. 07. 2010, pri čemer ni pojasnil razloga za umik niti ni priglasil stroškov. Trditve v pritožbi, da sta toženca plačala svoj dolg šele po vložitvi predloga za izvršbo (pri čemer za to ne prilaga nobenega dokaza) in da je tožnik umaknil tožbo takoj po njunem plačilu terjatve, pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto.
Ker nastane nagrada že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, kar je mogoče smiselno uporabiti na strani tožencev za prejem pooblastila za vložitev ugovora (oziroma odgovora na tožbo), je odvetnik torej upravičen do nagrade za postopek, ki se določi s koeficientom 1,3. Dejstvo, da je bila tožba umaknjena, pa v ZOdvT ne predstavlja podlage za znižanje nagrade.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
procesna legitimacija – čisti procesni pojem stranke – stvarna legitimacija – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe – prevzem pravde – procesno nasledstvo
V fazi „odločanja“ o nadaljevanju postopka z družbeniki izbrisane družbe vprašanje, ali je M.J. aktivni družbenik izbrisane družbe, še ni predmet odločitve. O tem bo sodišče odločilo z meritorno sodbo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – dokazovanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožniku pred njeno izdajo niso bili predloženi dokazi, ki jih je tožena stranka predložila v sodnem postopku, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – vabilo – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – pisno opozorilo – sodna razveza
Tožniku je bila v zvezi z drugo očitano kršitvijo (nepravilno oziroma prepozno obveščanje tožene stranke o spremembi razloga za odsotnost tožnika z dela) kršena pravica do zagovora in s tem pravica do obrambe, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tem delu že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s to kršitvijo namreč tožena stranka ni podala pisne obdolžitve, tožnik v zvezi s to kršitvijo niti ni bil vabljen na zagovor, ampak je bil vabljen na zagovor le zaradi prve očitne kršitve.
domena insolventnosti – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep temelji na zakonski domnevi insolventnosti dolžnika kadar predlaga začetek stečajnega postopka dolžnik sam. Takšno domnevo pa lahko s pritožbo izpodbijata samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog vložil osebno odgovorni družbenik dolžnika. Na ta način je zakon določil izjemo v smislu 125. čl. ZFPPIPP, ko je pravico do pritožbe omejil na posamezne upravičence.
Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0069359
OZ člen 5, 82, 82/1, 122, 274, 378, 832. ZVK člen 13, 13/2, 13/2-8. ZPOmK člen 5.
pogodba o poslovnem sodelovanju - odstop od pogodbe zaradi kršitve – bistvene sestavine pogodbe – distribucija vozil – distribucijska mreža – trajno pogodbeno razmerje – pogodbena kazen – načelo vestnosti in poštenja – venire contra factum proprium – omejevalni sporazum – enostransko ravnanje podjetja – obvestilo UVK
Bistvena kršitev, ki pogodbeno stranko, ki spoštuje pogodbene obveznosti opravičuje do odstopa od pogodbe pomeni, da ob upoštevanju normalnega gospodarskega rizika ni mogoče pričakovati, da bi stranka vztrajala pri izvrševanju pogodbe.
Pojem sporazuma temelji na obstoju soglasja volj med najmanj dvema strankama. Podjetji (oziroma podjetja) morata izraziti skupno voljo, da bosta na trgu ravnali na določen način. Če odločitev podjetja pomeni enostransko ravnanje tega podjetja, se zanjo ne uporablja navedena prepoved.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.
odlog plačila sodnih taks – dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje bilančni dobiček in da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na svoje transakcijske račune, kar ne kaže na to, da bi imela likvidnostne težave. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti samo ugotavlja, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki bi lahko bile relevantne v zvezi s premoženjskim stanjem stranke (npr. preveri stanje na transakcijskem računu stranke). Takšno dolžnost sodišču nalaga 4. odstavek 12. člena ZST-1 zgolj v primeru, če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064493
OZ člen 239, 239/1, 240.
odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – notranje tveganje pogodbene stranke – odgovornost za neizpolnitev – neizpolnitev obveznosti – oprostitev dolžnika odgovornosti – ekskulpacijski razlogi - trošarine
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. Ker je vzrok za nastanek škode tožeči stranki izviral iz ravnanja trošarinskih zavezancev, ki so bili v pogodbenem razmerju s toženo stranko, gre torej za tveganje, ki izvira iz njene sfere, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. S tem v zvezi pa tudi ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj kot rečeno, obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek tovrstne odškodninske odgovornosti.
civilni spor – gospodarski spor – personalni kriterij za opredelitev spora – zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok – dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo sporne terjatve kot terjatve, ki ne izvirajo iz dobave toplotne energije za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe obratovanja poslovnega lokala, zato ne pride v poštev krajši enoletni zastaralni rok, temveč petletni zastaralni rok.
Na opredelitev gospodarskega spora ne vpliva kavzalni kriterij, temveč zgolj personalni. To pa pomeni, da kljub temu, da terjatev ne izvira iz razmerja dobave storitve za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pomeni, da bi bilo treba predmetni spor opredeliti kot gospodarskega, da bi bil mogoč nadalje skladen zaključek, da ne gre za dobavo energije gospodinjstvu. V zvezi z vprašanjem vrste postopka oziroma stvarne pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo personalni kriterij, v zvezi z materialnopravnim ugovorom zastaranja pa pravilno izključilo enoletni zastaralni rok glede na vsebino sporne terjatve.
Toženec, ki v pritožbi trdi in dokazuje, da je pravočasno plačal sodno takso, je po oceni pritožbenega sodišča, s pritožbi priloženim računom uspešno izpodbil (nepravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje.