pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - odgovornost države - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja policistov - protipravnost ravnanja zdravnika
Tožena stranka RS ni odgovorna za morebitno škodo, ki naj bi jo tožniku s svojim ravnanjem povzročili dežurna zdravnica, reševalci in/ali osebje psihiatrične bolnišnice, saj zanje odgovarja njihov delodajalec. Da bi prišlo do protipravnega ravnanja sodišča v postopku sodnega odločanja o prisilnem pridržanju, tožnik ni nikdar trdil.
posli rednega upravljanja – nujni posli nujna vzdrževalna dela – sprememba načina ogrevanja - rezervni sklad
Pod nujna vzdrževalna dela se štejejo dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih stanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam.
Postavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, zato predstavlja posel rednega upravljanja. Za tak posel je mogoče uporabiti tudi sredstva iz rezervnega sklada.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
Sodišče, ki se odloči za pridržano odločbo, naknadno pridobljene in izvedene spise oziroma dokaze praviloma najkasneje skupaj z odločbo vroči tudi strankam v postopku. Vendar pa sodišče prve stopnje s tem, ko strankam revalorizacijskega poročila ni vročilo niti z izpodbijanim sklepom, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sklepa.
Revalorizacija pomeni zgolj preračun nespremenjene temeljne vrednosti na določeni datum (upoštevaje indekse sprememb relevantnih cen v vmesnih revalorizacijskih obdobjih).
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika – izjava o lastniški posesti
V skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker so vpisi dovoljeni le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, v konkretnem primeru pa F. B. ni vknjižen kot lastnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za vzpostavitev listin zavrnilo.
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – verjetnost obstoja terjatve – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pravnega posla
Po uveljavitvi ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim, pa so nični. Zato je nična že pogodba, s katero je bila nepremičnina, glede katere je bila zahtevana vrnitev, prodana kupcu na javni dražbi po uveljavitvi ZDen, nični pa so tudi vsi naslednji pravni posli glede te nepremičnine.
Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.
pravdna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – nepravdni postopek - odločanje v pravdnem postopku
Za odvzem poslovne sposobnosti ZNP predpisuje nepravdni postopek, vendar pa mora sodišče o tem odločati tudi v pravdnem postopku, kadar se mu pojavi dvom o tem, ali je stranka pravdno sposobna.
Zavrnitev tožbenega zahtevka lahko povzroči le takšna tožnikova izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku, ki je jasna, nedvoumna in nepogojna. Tožnikova izjava na zadnjem naroku, ki jo povzema tudi pritožba, tej zahtevi ne ustreza.
spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0068212
OZ člen 171, 179.
odmera pravične denarne odškodnine – prometna nesreča – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vožnja brez čelade – nadzor nad otrokom - odškodnina za tujo pomoč – stroški za tujo pomoč - dodatek za nego otroka
Starši pod predpisanimi pogoji iz 142. členaOZ odgovarjajo za škodo, ki jo njihov otrok povzroči drugemu, medtem ko je tožnik (otrok) s svojo protipredpisno vožnjo povzročil škodo sebi. Mladoletni otrok ne odgovarja za svoje starše, zato opustitev spremstva pri vožnji in nadzora sploh, na katero se v pritožbi posebej sklicuje toženka, ne predstavlja pravnorelevantnega vzroka iz tožnikove odgovornostne sfere.
Dodatek za nego otroka, ki je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je treba všteti v odškodnino, čeprav starši te pravice niso uveljavljali v postopku pred pristojnim organom, kadar bi oškodovancu takšna pravica sicer pripadala.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0068164
ZDKG člen 14, 14/1, 14/2. ZD člen 26, 26/2.
revalorizacija vrednosti zaščitene kmetije – zaščitena kmetija – velikost dednega deleža – nujni delež – zmanjšanje nujnega deleža
Prevzemnik kmetije je za izračun revalorizacije predlagal uporabo programa Statističnega urada RS, čemur ostali dediči niso ugovarjali. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo program za izračun zakonskih zamudnih obresti. Ta metoda revalorizacije je tudi sicer napačna, ker v predmetni zadevi ne gre za čisto denarno obveznost, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, pač pa gre za oceno vrednosti zaščitene kmetije in posledično vprašanje velikosti nujnih deležev.
Glede na nizko vrednost nujnih deležev (skupaj 4.677,28 EUR) in maksimalni, to je 10 letni rok za njihovo izplačilo, vendarle ne gre za znesek, ki bi lahko ogrozil gospodarsko zmožnost kmetije oziroma ga prevzemnik kmetije ne bi zmogel.
izločitev iz zapuščine - sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - oblikovalni zahtevek in dajatveni zahtevek
Tožeča stranka zahteva, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (dopolnilna cenitev izvedenke gradbene stroke), iz iste dejanske podlage drug predmet (višji solastninski delež) oziroma višji denarni znesek. To pa pomeni, da bi moralo že sodišče prve stopnje brez ocenjevanja razlogov iz 1. odstavka 185. člena ZPP dovoliti takšno spremembo tožbe. Ker tega ni storilo, je kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP, oziroma nepravilno ni uporabilo 186. člena ZPP.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.