identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
izločitev iz zapuščine - sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - oblikovalni zahtevek in dajatveni zahtevek
Tožeča stranka zahteva, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (dopolnilna cenitev izvedenke gradbene stroke), iz iste dejanske podlage drug predmet (višji solastninski delež) oziroma višji denarni znesek. To pa pomeni, da bi moralo že sodišče prve stopnje brez ocenjevanja razlogov iz 1. odstavka 185. člena ZPP dovoliti takšno spremembo tožbe. Ker tega ni storilo, je kršilo oziroma napačno uporabilo določbo 1. odstavka 185. člena ZPP, oziroma nepravilno ni uporabilo 186. člena ZPP.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
ZIZ člen 174, 192, 192/1, 209. ZZK-1 člen 132, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 243, 243/1, 244, 245.
izbrisna tožba – zemljiškoknjižno dovolilo
Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0057722
ZPP člen 285. ZOR člen 508, 509, 510, 511, 512, 513, 514, 115.
dolžnost materialnopravdnega vodstva – prekluzije glede dejstev po pozivu sodišča – predmet pogodbe – razlaga pogodbe – jamčevanje za pravne napake – zmota v predmetu – zemljiškoknjižna označba nepremičnine
Ker je stranka svoj življenjski primer (napačno) presojala v luči kondikcijskega zahtevka, sodišča pa ga je (pravilno) presojalo v luči instituta odgovornosti za pravne napake, je bilo stranko v skladu z materialnopravdnim vodstvom dolžno pozvati k navedbi tistih dejstev, ki so relevantna z vidika jamčevalnih zahtevkov.
Kadar je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera dolžno opraviti materialnopravdno vodstvo ter se stranka nanj odzove z navedbo manjkajočih dejstev, je sankcija prekluzije ne sme prizadeti.
Stranki nista bili v zmoti glede predmeta pogodbe, marveč glede zemljiškoknjižnega stanja. Bili sta v zmoti glede tega, kateri del stvarnega sveta predstavljajo nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki. To pa ni zmota v predmetu.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – ugovor – odgovor na ugovor
ZZK-1 odgovora na ugovor ne predvideva.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist. Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067678
ZARSS člen 15, 15/2. ZIZ člen 226, 226/2, 226/5, 266, 266/3, 266/4, 273, 273/2. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/3, 211, 211/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 483, 483/1, 483/1-6. ZASP člen 170, 170/4.
začasna odredba – denarna kazen – stečaj – stečajni postopek – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – kršitev avtorskih pravic – prekinitev pravdnega postopka po določbah ZARSS – sklep o nadaljevanju postopka
Glede neobrazloženosti predlagane denarne kazni je treba uporabiti 2. odst. 273. člena ZIZ, ki določa obveznost sodišča, da v primeru izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje, da ne stori ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ali ki mu prepoveduje, da ne sme nič storiti na stvareh, na katere meri terjatev, izreče denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z določbo 2. odst. 226. člena ZIZ. Gre torej za obveznost sodišča. Izrek denarne kazni iz 2. odst. 273. člena ZIZ predstavlja sankcijo zaradi preprečitve oziroma sankcioniranja fraudoloznega ravnanja dolžnika v primeru, ko je ta kršil prepoved, ki mu jo je z začasno odredbo naložilo sodišče.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
Umik tožbe je bil posledica sklenjene sodne poravnave, ki je bila vsebinsko povezana s predmetnim postopkom. Ker v sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost določilu 159. člena ZPP pred 158. členom ZPP in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
Za pogodbo o leasingu značilna obveznost leasingodajalca je prepustitev rabe določene stvari proti plačilu. Ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj opreme, za katero pa mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega finančnega leasinga je torej tudi leasingodajalčevo plačilo prodajalcu (dejanje, ki leasingojemalcu omogoči uporabo vozila) njegova značilna obveznost.
Rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa.
odškodninska odgovornost zaradi ravnanja državnega organa - odgovornost države - odgovornost delodajalca - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja policistov - protipravnost ravnanja zdravnika
Tožena stranka RS ni odgovorna za morebitno škodo, ki naj bi jo tožniku s svojim ravnanjem povzročili dežurna zdravnica, reševalci in/ali osebje psihiatrične bolnišnice, saj zanje odgovarja njihov delodajalec. Da bi prišlo do protipravnega ravnanja sodišča v postopku sodnega odločanja o prisilnem pridržanju, tožnik ni nikdar trdil.
Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka, med ostalim v primeru, če ugovor v postopku sploh ni bil vložen.
povrnitev izdatkov za preživljanje – verzijski zahtevek – preživljanje otrok – potrebe otrok
Tisti, ki je imel zaradi preživljanja kake osebe izdatke, sme s tožbo zahtevati povračilo izdatkov od tistega, ki je to osebo dolžan preživljati, v kolikor so bili ti izdatki potrebni. Vsi izdatki, ki jih je prvostopenjsko sodišče naložilo v plačilo tožencu, so bili potrebni za zdrav razvoj otrok, zato je tožnica upravičena do celotnega vtoževanega zneska.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga na ugotovitev, da je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov veljavno sklenjena, pravilno utemeljilo s pomanjkanjem pravnega interesa za predlagano odločitev. Ker je pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov že veljavna, ni potrebe za sodno varstvo z izdajo predlaganega ugotovitvenega sklepa.
ZZZDR določa zakonsko domnevo, po kateri velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po njenem prenehanju, mož otrokove matere. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti z konstitutivno tožbo na izpodbijanje očetovstva. Za spremembo osebnega statusa je treba vložiti tožbo tudi, če med strankami o tem ni spora. Narava tega spora je torej takšna, da nobene od pravdnih strank ni mogoče obremeniti z očitkom, da je dala povod za vložitev tožbe.