Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
Ker tožnik svoje vloge ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavanje, in ker ni postopal skladno s pozivom sodišča prve stopnje, naj v dopolnitvi vloge postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in naj dopolni svoje navedbe, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
ZDR člen 110, 110/2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi neopravičenih izostankov z dela, prenehalo šele naslednjega dne po vročitvi odpovedi, saj se je do vročitve odpovedi vrnil na delo.
ZDR člen 5, 5/2, 17, 18, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1, 204, 204/3. ZPP člen 28, 76, 76/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi – sodna razveza – sposobnosti biti stranka – imuniteta – tuja država
V sporu, v katerem je predmet presoje zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ki je bil zaposlen pri diplomatskem predstavništvu tuje države, tuja država ne more uživati imunitete pred sodiščem Republike Slovenije.
Ker kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki se tožniku očita, niti v opozorilu niti v odpovedi ni časovno opredeljena, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj sodišču ni omogočen preizkus pravočasnosti glede subjektivnega in objektivnega roka za podajo odpovedi.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi, predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 82, 82/2, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZOdvT člen 8, 24, 24/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – pogodba o zaposlitvi za določen čas – stroški postopka – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje več strank
Tožena stranka tožnikom ni zakonito podala rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je za isto delo (na primerljivih delovnih mestih) istočasno zaposlovala delavce za določen čas zaradi povečanega obsega dela oziroma je tem delavcem delovno razmerje za določen čas podaljševala.
Nagrade, določene glede na vrednost predmeta, se pri zastopanju več strank povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom združilo zadeve tožnikov, ki so vložili samostojne tožbe, tožnike je zastopal isti pooblaščenec. Upoštevaje, da je vsak tožnik uveljavljal nezakonitost odpovedi in da je bil opravljen narok v vsaki zadevi posebej, ni šlo za isti predmet odvetniških storitev. Šlo je za več predmetov, tako da je vsak tožnik upravičen do svojih stroškov postopka brez povišanja zaradi zastopanja več oseb.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 36/2, 37, 193, 398, 399, 405.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje
Glede na to, da je tožnica uveljavljala pravico do starostne pokojnine v letu 2008, je treba pogoje za priznanje te pravice ugotavljati glede na to leto. Ker tožnica v tem letu kumulativno določenih pogojev ni izpolnjevala, sta izpodbijani odločbi, s katerima je bila njena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine zavrnjena, pravilni.
potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika – izjava o lastniški posesti
V skladu z načelom formalnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ker so vpisi dovoljeni le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, v konkretnem primeru pa F. B. ni vknjižen kot lastnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za vzpostavitev listin zavrnilo.
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagatelj nepremičnino v posesti, ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagatelj izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – verjetnost obstoja terjatve – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – ničnost pravnega posla
Po uveljavitvi ZDen ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z navedenim, pa so nični. Zato je nična že pogodba, s katero je bila nepremičnina, glede katere je bila zahtevana vrnitev, prodana kupcu na javni dražbi po uveljavitvi ZDen, nični pa so tudi vsi naslednji pravni posli glede te nepremičnine.
Rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – ugovor – odgovor na ugovor
ZZK-1 odgovora na ugovor ne predvideva.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist. Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067678
ZARSS člen 15, 15/2. ZIZ člen 226, 226/2, 226/5, 266, 266/3, 266/4, 273, 273/2. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/3, 211, 211/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 483, 483/1, 483/1-6. ZASP člen 170, 170/4.
začasna odredba – denarna kazen – stečaj – stečajni postopek – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – kršitev avtorskih pravic – prekinitev pravdnega postopka po določbah ZARSS – sklep o nadaljevanju postopka
Glede neobrazloženosti predlagane denarne kazni je treba uporabiti 2. odst. 273. člena ZIZ, ki določa obveznost sodišča, da v primeru izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje, da ne stori ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ali ki mu prepoveduje, da ne sme nič storiti na stvareh, na katere meri terjatev, izreče denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z določbo 2. odst. 226. člena ZIZ. Gre torej za obveznost sodišča. Izrek denarne kazni iz 2. odst. 273. člena ZIZ predstavlja sankcijo zaradi preprečitve oziroma sankcioniranja fraudoloznega ravnanja dolžnika v primeru, ko je ta kršil prepoved, ki mu jo je z začasno odredbo naložilo sodišče.
motenje posesti – petitorna pravda – neuspeh v petitorni pravdi
Tožniku v petirorni pravdi ni uspelo dokazati služnostne pravice, zato glede na takšno stanje v motenjski pravdi ni mogoče ugoditi zahtevku na vrnitev v prejšnje stanje in prepoved bodočih motenj.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.