ZDR člen 110, 110/2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi neopravičenih izostankov z dela, prenehalo šele naslednjega dne po vročitvi odpovedi, saj se je do vročitve odpovedi vrnil na delo.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 304, 304/1, 204, 205, 205/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poseg v zasebnost
Tožena stranka s tem, ko je v zvezi z očitkom tožnici, zaradi katerega ji je kasneje izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pregledala vsebino njenega koša za smeti, ni storila posega v tožničino zasebnost. Dejstvo, da je koš pregledala, ne vpliva na zakonitost odpovedi, ki je bila podana zaradi hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja – zaradi uničenja oziroma poškodovanja originalnih listin iz sodnega spisa.
OZ člen 349, 356. ZPPSL člen 45, 61, 61/1, 63, 63/1.
prisilna poravnava – neprijava terjatve – tek zastaranja
Čeprav ima sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne učinke tudi na neprijavljene terjatve in na prijavljene a neugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave, v tem delu ne gre za terjatve iz 356. čl. OZ, za katere bi veljal daljši zastaralni rok.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlog
Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.
Ker tožnica kljub pozivu sodišča ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe toženca v izvirniku oziroma overjenem prepisu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo, čeprav je bila tožnica v bolnišnici. Če so obstajali opravičljivi razlogi, bi lahko tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila.
Ker pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ni upoštevalo, prav tako ni upoštevalo v pritožbi podanih dokaznih predlogov tožene stranke.
Tožnik, ki je motorično prizadet otrok, star pet let, ima ob tem, da je bila terapevtska žoga za njega koristna, s čimer je izkazana potreba po njeni nabavi, pravico do povračila stroškov za nakup terapevtskih žog, čeprav njihova nabava ni bila opravljena po predpisanem postopku.
Ker tožnik svoje vloge ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavanje, in ker ni postopal skladno s pozivom sodišča prve stopnje, naj v dopolnitvi vloge postavi jasen in določen tožbeni zahtevek in naj dopolni svoje navedbe, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
trditveno in dokazno breme – pregled listin – terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine tožeče stranke ter ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.
Tožnica je upravičena do odškodnine oziroma nadomestila za neizrabljen letni dopust, ker letnega dopusta pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bolniškega staleža ni mogla koristiti.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - letni dopust
Pri toženi stranki je bila sicer opuščena vsaka formalnost glede najave odsotnosti z dela, delavci pa so se sami odločali, kdaj bodo koristili letni dopust, vendar je bilo za veljavno koriščenje letnega dopusta treba seznaniti nadrejenega ter pridobiti izrecno ali tiho soglasje z njegove strani. Ker tožnik tega ni spoštoval in po zaključku bolniškega staleža odsotnosti toženi stranki ni sporočil, je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko ga pet zaporednih dni ni bilo na delo.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.