Na podlagi 1. odst.13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Taksna obveznost je na podlagi 1. točke 2. odst. 5. člena ZST-1 v tem primeru nastala 04. 10. 2010, predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil vložen šele 20. 10. 2010. Predlog je bil vložen prepozno, da bi lahko učinkoval tudi za takso za pritožbo, v zvezi s katero je bil podan.
Ker je tožeča stranka (previsoko) plačo toženki izplačala po svoji prosti volji in ob poznavanju predpisov, brez kakršnihkoli zahtev toženke, in ker si ni pridržala pravice, da bi lahko od toženke zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, njen zahtevek za vrnitev preplačila ni utemeljen.
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Ker je tožena stranka v obdobju 3 mesecev podala odpovedi le 19 delavcem, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri ugotavljanju večjega števila delavcev se ne upoštevajo delavci, ki so sporazumno odpovedali pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za odpoved na njihovi strani delavca in v kolikor jim tožena stranka ne bi redno odpovedala pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 130, 130/1, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – nadomeščanje odsotnega delavca – koriščenje letnega dopusta – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prehrane
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Dejstva, ki se nanašajo na zakonitost sklepanja posameznih pogodb o zaposlitvi za določen čas, lahko delavec uveljavlja vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Tožnica je v tožbi in v pripravljalnih vlogah obširno pojasnila, da je zakoniti zastopnik tožene stranke prekinil komunikacijo z njo, ji odvzel delovne naloge ter pooblastila, ki izhajajo iz njene pogodbe o zaposlitvi, ji onemogočil opravljanje delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi, jo razrešil z dotedanjih funkcij in delovnih skupin, jo izoliral iz njenega dotedanjega delovnega okolja, ji odvzel poslovne prostore, s čimer je tožena stranka tožnici povzročila duševne bolečine, vsled česar so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi mobbinga. Resničnost in utemeljenost navedenih trditev lahko sodišče prve stopnje presodi ne glede na veljavnost poslovnika tožene stranke ter ne glede na ugotovitev odgovornosti tožnice za očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin (poslovnika). Odločitev o sporni kazenski ovadbi ni pomembna za odločitev v predmetnem delovnem sporu, sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve o kazenski odgovornosti tožnice pa ni zakonit, kar ugotovitev odgovornosti za očitano kaznivo dejanje ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem sporu.
Tožnik je upravičen do plačila za nadure le za dejansko opravljene ure dela, te pa predstavljajo ure efektivne vožnje in ure dela v zvezi z nakladanjem in razkladanjem, pri čemer ni bistveno, ali je imel tožnik za to delo pisno odredbo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom – razlog za sklenitev – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas – dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnica je tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas , pri toženi stranki normalno delala ves dan po razporedu, zaradi česar se šteje, da je tožena stranka z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je zakoniti zastopnik tožene stranke z razpisanega naroka za glavno obravnavo izostal iz neopravičljivih razlogov, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem utemeljeno opustilo in o tožbenem zahtevku tožnice odločilo na podlagi preostalih izvedenih dokazov.
navedbe strank – narok za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu opravilo zgolj en narok za glavno obravnavo, na katerem je tožniku s sklepom določilo rok za odgovor na navedbe in dokazne predloge tožene stranke. Tožnik je v roku na navedbe tožene stranke odgovoril in predlagal dokaze, sodišče prve stopnje pa novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi njegove navedbe in dokazne predloge obravnavalo, ni opravilo, ampak je izdalo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Opisano ravnanje je v nasprotju z načeloma kontradiktornosti in neposrednosti.
razdelitev stroškov obnove vodovoda – vodovodno omrežje v industrijski coni je v lasti tožeče stranke – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje: (1) da med pravdnima strankama ne obstoji dogovor oziroma pogodbena podlaga, iz katere bi izhajalo, da bo tožena stranka tožeči stranki povrnila sorazmeren delež od skupnega stroška obnove vodovoda; (2) in da glede na zatrjevani status tožeče stranke kot lastnika vodovodnega in komunalnega omrežja tudi ne obstoji na zakonu temelječa obveznost tožene stranke, da kot uporabnica vode, tožeči stranki povrne stroške obnove njenega omrežja.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – splošni akt delodajalca – objava
Ker spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke niso bile objavljene in tako niso začele veljati, je odločba disciplinske komisije (o prenehanju delovnega razmerja), temelječa na teh spremembah in dopolnitvah, brez pravnega učinka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zagovor – bolniški stalež – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne odvezuje delodajalca, da delavca povabi na zagovor,
ker je pravica do zagovora kršena zaradi opustitve delodajalca (ki delavca ne povabi na zagovor), je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.