izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.
OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).
Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021172
URS člen 14, 22. OZ člen 153, 153/3, 179, 182. ZPP člen 14, 286, 337.
razžalitev dobrega imena in časti - fizični napad – odškodnina - soodgovornost
Sodišče druge stopnje se pridružuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je tožnik s svojimi verbalnimi žaljivkami toženca izzval do te mere, da je povzročil njegovo reakcijo, dodaja pa, da je bila toženčeva reakcija, glede na okoliščine primera, sicer pretirana in vredna obsojanja.
Sodišče prve stopnje je ocenilo tožnikovo soodgovornost v višini 10 %, s čemer se pritožbeno sodišče, upoštevaje vse dejanske ugotovitve, posebej dejstvo, da je tožnik izzval napad, ne strinja in ocenjuje, da je tožnik soprispeval k nastanku škode v višini 30 %.
klavzula pravnomočnosti - vrnitev v prejšnje stanje - izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Odločitev v tem obsegu ni pritožbeno izpodbijana. Zaradi tega je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 40.c člena ZIZ odstopiti dolžnikov ugovor v reševanje izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču, saj zadeva dejansko zaradi razveljavitve klavzule pravnomočnosti in ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočna. V tej fazi bo zato moralo odločati izključno krajevno pristojno sodišče.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - vročanje
Drugače kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranski akt in ki učinkuje z vročitvijo, sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi učinkuje s samim podpisom pogodbenih strank, zaradi česar se tudi predvideva, da vsaka stranka ob podpisu prejme svoj izvod sporazuma. Iz tega logično sledi, da nobena stranka ni zavezana drugi pošiljati njenega izvoda sporazuma, tako da način vročitve tudi ne more biti bistven za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja (na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPP ugotavljanje dejstva ne predstavlja reševanja predhodnega vprašanja, ki je po 206. členu ZPP utemeljen razlog za prekinitev postopka.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
ZDR člen 18, 79, 113. ZGD-1 člen 35. OZ člen 74, 74/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prokurist - pooblastilo - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prava volja - stroški postopka
Prokurist prvotožene stranke (delodajalca) je imel že na podlagi zakona pooblastilo za zastopaje družbe pri sklepanju materialnopravnih poslov - torej tudi za podpis sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v imenu delodajalca. Za sklepanje tega sporazuma je lahko tudi pisno pooblastil vodjo poslovalnice.
Tožnica kot sindikalna zaupnica ni uživala posebnega pravnega varstva v zvezi s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj posebno pravno varstvo velja le za odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca.
pogodba o zaposlitvi – odreditev dela na drugem delovnem mestu - premestitev
V kolikor je tožena stranka z organizacijskim navodilom (ki ima lastnost konkretnega akta delodajalca o delavčevih pravicah) posegla v tožničine pravice iz pogodbe o zaposlitvi in jih enostransko spremenila na način, ki ga zakon ne predvideva, saj ji je odredila opravljanje drugega dela, kot ga zajema njeno delovno mesto, je takšno organizacijsko navodilo nezakonito in ima tožnica pravico zahtevati, da jo tožena stranka vrne na opravljanje dela, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ/92 člen 39, 50, 52. ZPIZVZ člen 4, 4/2, 6, 8, 9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočnost - ponovna odmera
Odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine sta pravnomočni, tako da ni pravne podlage, da bi se tožniku predčasna pokojnina ponovno odmerila in sicer na podlagi 6. člena ZPIZVZ, kot tožnik uveljavlja z zahtevo v postopku pred tožencem oziroma s tožbo pred sodiščem.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0065921
OZ člen 186, 186/3.
pravica do zasebnosti – varstvo osebnostnih pravic – svoboda izražanja – duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti
Ko se ugotavlja, ali je prišlo z objavo določenega članka do kršitve pravice do zasebnosti, je treba presojati članek kot celoto, njegov celoten pomen, ki je lahko razviden iz konteksta naslova, fotografij, grafične zasnove, poudarkov, njihov na običajen pomen in pri tem imeti v mislih povprečnega bralca.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
Rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo toženca je potekel, preden je bila sodišču posredovana tožba, ki jo je tožnica zmotno naslovila direktno na toženca. Iz tega razloga jo je sodišče kot prepozno utemeljeno zavrglo.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je spornega dne opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot mu je bilo odrejeno, pri čemer dela na tem delovnem mestu niti ni opravljal dovolj pazljivo.