vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
Na dejstvo, da za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji – podlaga ni verodostojna listina, bi izvršilno sodišče moralo biti pozorno, a potem, ko predloga za izvršbo ni zavrglo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, bi sklep o izvršbi kljub temu postal pravnomočen, če toženka ne bi vložila ugovora. Po vložitvi ugovora pa se je postopek lahko nadaljeval samo še tako, kot je določeno v 62. členu ZIZ oziroma v ZPP. Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila priložena verodostojna listina, pa v pravdnem postopku pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP.
Ker iz aneksa izhaja, da bo tožnica šele po prejemu celotne kupnine toženki plačala znesek 80.000,00 EUR kot delno plačilo za nakup apartmajske enote v novozgrajenem objektu, toženka pa celo sama priznava, da tožnici zadnjega dela kupnine v znesku 80.000,00 EUR ni plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev toženke še ni zapadla v plačilo, s tem pa pogoji za pobot po 311. členu OZ niso izpolnjeni.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
V sklepu se je zapuščinsko sodišče opredeljevalo, kaj kateri stranki verjame, kar brez izvedbe kontradiktornega postopka ni dopustno. Zapuščinsko sodišče namreč ne more razsojati na podlagi ugotovitev o spornih dejstvih.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
Glede na poseben postopek prodaje po ZKZ, ko lahko ponudbo sprejme več oseb, med katerimi se nato oblikuje prednostni vrstni red oziroma lahko ponudbo sprejme celo več oseb z istim prednostnim redom, zaradi česar ima prodajalec pravico in dolžnost izbire, s katero izmed njih bo sklenil pogodbo, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s samim sprejemom ponudbe oziroma s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ker zemljiškoknjižno sodišče pravnomočni sodbi, ki nadomesti (tudi) zemljiškoknjižno listino, ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, morajo biti že v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi. Tožnica bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le, če bi že obstajala odobritev pravnega posla s strani upravne enote.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
klavzula pravnomočnosti - vrnitev v prejšnje stanje - izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Odločitev v tem obsegu ni pritožbeno izpodbijana. Zaradi tega je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 40.c člena ZIZ odstopiti dolžnikov ugovor v reševanje izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču, saj zadeva dejansko zaradi razveljavitve klavzule pravnomočnosti in ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočna. V tej fazi bo zato moralo odločati izključno krajevno pristojno sodišče.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.