invalid III. kategorije - krajši delovni čas - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine je pogojeno s statusom invalida, pri čemer za njeno priznanje zadošča, da je pri zavarovancu izkazana potreba po časovni razbremenitvi dela v okviru III. kategorije invalidnosti. Za izplačevanje delne invalidske pokojnine pa se zahteva pričetek opravljanja dela v skrajšanem delovnem času.
UZITUL člen 13. ZDRS člen 40. ZTuj člen 81. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. ZPIZ-1 člen 5. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
bivši vojaški zavarovanci - akontacija vojaške pokojnine - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Začasni t.i. izbris iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, ki je bil kasneje odpravljen, ni razlog za prenehanje pravice do akontacije vojaške starostne pokojnine. Tožniku je treba priznati pravico do te pokojnine za ves čas, ko je pogoje izpolnjeval oz. ko je bila prekinitev glede izpolnjevanja pogojev posledica neustavnih ukrepov državnih organov.
ZPP člen 324, 324/3. OZ člen 311, 312, 312/2, 314, 314/1, 314/2.
nasprotna tožba - pobotni ugovor - izrek sodbe
V pravdi lahko tožena stranka doseže pobotanje bodisi z vložitvijo nasprotne tožbe bodisi s pobotnim ugovorom (s slednjim le do višine s tožbo uveljavljane terjatve). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (3. odstavek 324. člena ZPP).
pravdni stroški - stroški izvedenca pred pravdo - odvetniški stroški za postavitev predpravdnega zahtevka
Stroški izvedenca pred pravdo in odvetniški stroški za postavitev zahtevka iz zavarovalne pogodbe za izplačilo zavarovalnine niso pravno priznana škoda in zato jih ni mogoče uveljavljati kot samostojni tožbeni zahtevek. Gre za stroške postopka in ne za nastalo škodo.
Zbirka listin je samo omejeno javna. Vpogled in prepis (overjena kopija) listin, ki so vložene v zbirki listin, sme zahtevati samo oseba, ki ima za to upravičen interes.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – bolezen odvetnika
Ni res, da v zdravniškem potrdilu, ki je javna listina, in se tako domneva, da je v njem zapisano tudi resnično, ni dovolj specificirano obolenje pooblaščenca tožeče stranke na dan prvega naroka za glavno obravnavo. Na podlagi teh informacij bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, da je izkazan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, še zlasti upoštevaje, da je pooblaščenec zbolel na dan naroka za glavno obravnavo in zato razumljivo ni mogel zagotoviti niti prisotnosti substituta.
Ni res, da bi moral pooblaščenec, če že ni prvič po telefonu uspel priklicati pisarno sodišča, poskušati večkrat ali pa uporabiti druga komunikacijska sredstva. Sodna praksa in procesna teorija sta do takšne oblike izkazovanja oziroma sporočanja upravičenih razlogov, ko gre za nenadno bolezen, zavzeli odklonilno stališče. Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba presojati strogo, in prelaganje narokov brez izkazanih upravičenih razlogov ne bi smelo priti v poštev. Okoliščina, da stranka (ali pooblaščenec) ni telefonirala na sodišče, ne gre vključevati v presojo „neodvrnljivosti“ zamude.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0057939
ZD člen 214. ZPP člen 337, 337/1. ZST tarifna številka 9/a.
vrednost zapuščine – odmera sodne takse
ZD v 214. členu izrecno ne predvideva, da bi moral sklep o dedovanju vsebovati tudi podatek o vrednosti zapuščine, zato je sodišče prve stopnje zgolj v obrazložitvi zapisalo, koliko naj bi znašala vrednost zapuščine. Ta ugotovitev ima pomen zgolj zaradi odmere sodne takse, ki se plača od čiste vrednosti zapuščine, ne pomeni pa, da je zapuščina dejansko vredna toliko.
Sodišče prve stopnje je ocenilo vrednost zapuščine na opisan način, s podatkom o vrednosti zapuščine so se dediči strinjali oziroma niso nasprotovali njeni oceni. Le če se kateri izmed dedičev (do konca zapuščinske obravnave) ne strinja s podatkom o vrednosti zapuščine ali odmerjeno takso, lahko sodišče odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci in o tem izda sklep. Zato zakoniti dedinji s pritožbenimi izvajanji, da je vrednost zapuščine bistveno manjša in zakaj, ne moreta uspeti, saj ta dejstva predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/3. ZPP člen 243, 245, 245/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja – poslovni prostori – vpliv davkov na višino nadomestila – dokazovanje – izvedenec – sodni izvedenec – postavljeni izvedenec
Pri presoji višine nadomestila ni pomembno, ali sporni prostori izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti, temveč kakšno dejansko korist bi lahko dosegel prizadeti upravičenec, če bi lahko razpolagal z njimi v spornem obdobju.
Vpliv davčnih obveznosti na utemeljenost višine tožbenega zahtevka ni pomemben. Pritožničino stališče, da bi morali biti ugotovljeni zneski davčnih obveznosti za posamezna obdobja in ti zneski odšteti od prisojenega zneska, pomeni zavzemanje za to, da bi se znesek nadomestila dejansko zmanjšal na račun davčnih obveznosti – najprej virtualno v pravdnem postopku in nato še v davčnem postopku po prejemu prisojenega zneska.
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
V obravnavanem primeru pa gre za bistveno enako namembnost nepremičnine, drugačno le v toliko, da tožnika do svoje stanovanjske hiše dostopata večkrat, kot bi v primeru, če bi nepremičnino uporabljala kot vikend.
Ker gre pri priposestvovanju za izviren način nastanka stvarne služnosti brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena in ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnikov, po katerem naj bi jima toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere bo izveden bodoč zemljiškoknjižni postopek za vpis služnostne pravice, zato ni potreben, saj sta tožnika to pravico pridobila že pred njenim vpisom v zemljiško knjigo.
V kolikor toženi stranki v primeru sosporništva zastopa isti pooblaščenec, ima tožena stranka, ki je uspela, pravico do povrnitve polovice pravdnih stroškov.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057903
OZ člen 131, 131/1. ZVGLD člen 5, 71, 71/4. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost lovske družine - škoda zaradi naleta - divjad na cesti - stečina - trditveno breme
Ker po ustaljeni sodni praksi lovska družina odgovarja za škodo zaradi naleta zaradi opustitve pobude po postavitvi opozorilnega znaka „divjad na cesti“ le, če gre na tem mestu za pogoste prehode divjadi, bi morala tožeča stranka po ugovoru tožene stranke, da na kraju nesreče ne gre za pogosto prehajanje divjadi, zatrditi nasprotno pozitivno dejstvo.
prenehanje vznemirjanja – negatorna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vožnja po tujem
Brezpredmeten je pritožbeni očitek, da je rešitev neživljenjska in v naravi nemogoča, ker poti, ki jo je izvedenec označil z zeleno barvo, sploh ni oziroma je neprevozna, zaradi česar naj bi imela tožena stranka zaprt dostop do svojih parcel; do svojih parcel bo morala začeti voziti tako, da bo celotno traso poti, ki (deloma) poteka tudi po parceli tožeče stranke, prestavila nazaj na rob parcel št. 1825/5 in 1825/6.
zavarovalna pogodba - pravila sklada - pričakovana pravica - pričakovane pravice - varstvo pričakovane pravice
Pričakovane pravice so zavarovane posredno, ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom s tem, da zavarovalno skupnost zavezuje k izbiri primernih in sorazmernih sprememb. Tožena stranka ni dokazala konkretnih okoliščin, ki bi ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti upravičevali takšne spremembe na škodo tožnika pri uveljavljanju s pogodbo priznanih pravic. Zato je tožena stranka nedopustno posegla v pričakovane pravice tožnika, ki so mu pripadale na podlagi pogodbe in prej veljavnih pravil.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057930
SZ člen 33. ZTLR člen 15. ZOR člen 210, 219.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – obratovalni stroški – stroški upravljanja – zakonska podlaga za delitev stroškov – aktivna legitimacija upravnika
Ključ delitve, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zaradi odsotnosti soglasja vseh etažnih lastnikov ne more biti veljavna podlaga za obračunavanje obratovalnih stroškov in stroškov posameznih etažnih enot.
Strošek upravljanja v ožjem pomenu je po 9. členu pogodbe o upravljanju odvisen od vrednosti posamezne etažne lastnine v stavbi oziroma od kvadrature posamezne stanovanjske ali nestanovanjske enote.
Upravičenost tožeče stranke, da navedene stroške v predmetni pravdi terja v svojem imenu, je odvisna od vprašanja, ali jih je tožeča stranka za toženo dejansko zalagala, zaradi česar je prišlo do neupravičenega premika premoženja.
posest – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti
Cilj posestnega varstva (doseči stanje, kakršno je bilo pred posegom v posest) narekuje, da je pasivno legitimiran ne le neposredni motilec, pač pa tudi (skupaj s prvim ali sam zase) tisti, v korist katerega je bilo motilno ravnanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
tožba na nedopustnost izvršbe – rok za vložitev tožbe – zavrženje tožbe - pravni pouk
Po 3. odstavku 65. člena ZIZ mora vložnik ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna, sicer je tožbo potrebno zavreči.
Rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe iz 3. odstavka 65. člena ZIZ je rok materialnega prava, zato sodišču prve stopnje ni treba, da ga zapiše v izreku.