odškodninska odgovornost delodajalca - disciplinski postopek - opomin - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dejansko stanje - šikaniranje na delovnem mestu - človekove pravice in temeljne svoboščine - duševne bolečine
Uvedba disciplinskega postopka zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti ter izdaja disciplinske odločbe, s katero je delavcu izrečen opomin, četudi je v nadaljnjem postopku razveljavljena ali spremenjena, še ne pomeni kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, na podlagi katere bi bil delavec upravičen do odškodnine.
ZVZD člen 5, 9, 9/2. ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1.
odškodnina – poškodba pri delu – varen način dela – krivdna odgovornost – deljena odgovornost
Usposabljanje in preizkus iz varstva pri delu sta namenjena poučitvi delavca o varnem načinu dela. Ravnanje tožene stranke, ki tožniku usposabljanja in preizkusa ni zagotovila, je protipravno, zato je podana krivdna odgovornost za škodo, ki jo je pri opravljanju dela utrpel.
Kljub temu, da tožena stranka tožnika ni poučila o pravilnem rezanju in navijanju žice, bi moral delo opraviti previdneje, saj je bila podana nevarnost, da se žica sproži in udari v del telesa. Ob nepravilnem opravljanju dela bi tako moral računati na nevarnost in biti bolj pazljiv, ker tega ni storil pa je podan soprispevek k nastanku škode v višini 50 %.
sodba na podlagi odpovedi - zahteva za izločitev sodnika
Glede na vloženo zahtevo za izločitev sodnice po 6. točki 70. čl. ZPP je glede na določilo čl. 74/1 ZPP sodnica ravnala v skladu z zakonskimi pooblastili, ko je otvorila razpisani prvi narok za glavno obravnavo in po ugotovitvi pogojev za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po 1. odst. 282. čl. ZPP (Ur.l. RS št. 73/07, 45/08), tega zaključila, sodbo pa izdala za tem, ko je bil sklep o zavrnitvi tožnikove zahteve, za izločitev sodnice vročen tožnikovi pooblaščenki.
dodatek za pomoč in postrežbo - vrnitev preplačila
Ker je toženec s pravnomočno odločbo določil, da tožnica v spornem obdobju ni imela pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, temveč le za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, torej v nižjem znesku, v spornem obdobju pa je prejemala dodatek za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb, torej v višjem znesku, je tožnica preveč izplačan znesek dodatka za pomoč in postrežbo dolžna vrniti tožencu.
obvezno zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam – vezanost zavarovalne police na vozilo - soprispevek k nastanku škode
Pri obveznem zavarovanju lastnika vozila proti odgovornosti za škodo je zavarovalna polica vezana na vozilo, ne na lastnika vozila.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0052574
URS člen 2, 155, 155/2. ZOR člen 26, 192, 192/1, 312, 313. OZ člen 15, 299, 299/2, 376. ZOZP člen 7, 7/3, 7/6. ZOZP-A člen 9, 9/2.
zavarovalna pogodba – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti – višina regresa – omejeni regres zavarovalnice – časovna veljavnost predpisa – povratna veljava predpisov – retroaktivna veljavnost predpisov – načelo varstva zaupanja v pravo – vračunavanje izpolnitev – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – deljena odgovornost
Za ugotavljanje višine povračilnih zahtevkov zavarovalnice je odločilen čas škodnega dogodka, ki je razlog za pogodbeno kršitev.
Vrstni red glavne in stranskih obveznosti ureja določba 313. čl. ZOR, ki daje upniku izključno upravičenje, da odloči, katere terjatve iz omenjene zakonske določbe bo pokril z dolžnikovim plačilom, s katerim ne more v celoti pokriti stroškov, obresti in glavnice. Tega njegovega upravičenja ne more izključiti dolžnik z izjavo, da z delnim plačilom odplačuje glavni dolg (ne pa tudi stroškov in obresti).
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052613
ZSR člen 82. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica uporabe stanovanja – služnost stanovanja – služnost uporabe garaže – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje se ne more izogniti ugotavljanju pravne podlage tožencev za bivanje v spornem stanovanju na način, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, s čimer je pravzaprav obe pravdni stranki pustilo v negotovem in nejasnem pravnem položaju. Dejstvo, da se sodišče ni jasno izreklo glede pravne podlage v konkretni zadevi, vpliva tudi na (ne)jasnost izreka izpodbijane sodbe.
pravdni stroški - stroški izvedenca pred pravdo - odvetniški stroški za postavitev predpravdnega zahtevka
Stroški izvedenca pred pravdo in odvetniški stroški za postavitev zahtevka iz zavarovalne pogodbe za izplačilo zavarovalnine niso pravno priznana škoda in zato jih ni mogoče uveljavljati kot samostojni tožbeni zahtevek. Gre za stroške postopka in ne za nastalo škodo.
Zbirka listin je samo omejeno javna. Vpogled in prepis (overjena kopija) listin, ki so vložene v zbirki listin, sme zahtevati samo oseba, ki ima za to upravičen interes.
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
V obravnavanem primeru pa gre za bistveno enako namembnost nepremičnine, drugačno le v toliko, da tožnika do svoje stanovanjske hiše dostopata večkrat, kot bi v primeru, če bi nepremičnino uporabljala kot vikend.
Ker gre pri priposestvovanju za izviren način nastanka stvarne služnosti brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena in ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnikov, po katerem naj bi jima toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere bo izveden bodoč zemljiškoknjižni postopek za vpis služnostne pravice, zato ni potreben, saj sta tožnika to pravico pridobila že pred njenim vpisom v zemljiško knjigo.
V kolikor toženi stranki v primeru sosporništva zastopa isti pooblaščenec, ima tožena stranka, ki je uspela, pravico do povrnitve polovice pravdnih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052405
OZ člen 131, 190, 199. SZ člen 30. SPZ člen 67, 68. ZPP člen 285.
poslovodstvo brez naročila – stanovanje – plačilo stroškov stanovanja –redno upravljanje – izredno upravljanje – nujen ukrep – materialno procesno vodstvo
SZ-1 stroškov elektrike, vode, telefona, komunalnih storitev, RTV naročnine ne šteje med stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe in bremenijo etažne lastnike oz. solastnike. Ne gre za na nepremičnino nanašajoča se bremena, ki jih solastniki krijejo v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. Ker tožnika plačujeta svoje stroške, nastale z njuno uporabo storitev oz. porabo energije, plačila teh stroškov ni mogoče opredeliti kot opravljanja tujega posla. Ne gre za gestijo in uporaba določil o poslovodstvu brez naročila ne pride v poštev.
Nujen je ukrep, ki ne trpi odlašanja; nujen mora biti ne le v interesu posameznega solastnika, temveč v interesu skupnosti.
Sodnikova vloga je korektivna, ne more pa se sodnik poistovetiti z eno stranko in jo opozarjati na oddaljene, zanjo eventualno možne rešitve, jo pozivati, da spremeni navedbe, spodbujati, da spremeni tožbeni temelj in podobno. Zaradi nasprotij v zatrjevanem dejanskem stanju, dejanski stan ustreza dvema pravnima podlagama, ki privedeta do različnih posledic. Poseganje sodišča bi, gledano z očmi nepravnika, spremenilo vsebino in cilj pravde, kar z vidika materialnega procesnega vodstva ni dopustno.
povrnitev premoženjske škode - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - denarna renta - odprava rente - spremenjene okoliščine
Toženki od dneva, ko bi njen mož izpolnil pogoje za redno starostno upokojitev, škoda zaradi izgubljenega preživljanja ne nastaja več oziroma ni več prikrajšana v primerjavi s tistimi dohodki, ki bi jih prejemala za preživljanje od moža, če bi bil še živ. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so zaradi spremenjenih okoliščin podani pogoji za odpravo rente.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, da je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine in s tem načel ali celo izčrpal nujni delež posameznega dediča, gre za prikrajšanje nujnega deleža. V tem primeru je primarno potrebno zmanjšati oporočno razpolaganje in šele, če to ne zadošča, se vrnejo tudi darila.
Člen 141 ZPP ne pomeni, da tožnik ne more dokazovati, da je v spornem času imel dejansko prebivališče drugje. Gre za vročitev tožbe in sodbe, kar je po določbah 139. člena ZPP vročiti osebno oziroma v stanovanju stranke. Razlaga tožeče stranke, da je odločilno le, kje je naslovnik uradno prijavljen, je prestrogo. Treba je tudi ugotoviti, da je Ustavno sodišče RS s sklepom o začasnem zadržanju izvrševanja 4. in 5. odstavka 143. člena ZPP (U-I-279/08 z dne 17.12.2008) do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo izvrševanje 4. in 5. odstavka 143. člena ZPP.
protipravnost ravnanja zavarovanca - opustitev organiziranja redarske službe v lokalu
Ugotovljene okoliščine v zvezi z lokalom zavarovanca tožene stranke, iz katerih izhaja, da gre za lokal, v katerem je že večkrat prišlo do izgredov in v katerem je bila varnost gostov in zaposlenih že večkrat ogrožena, so narekovale takšno organiziranje redarske službe, ki bi dogodke, kot je bil obravnavani, lahko preprečilo.