ZPP člen 189, 277, 318, 339/2-12, 354/2. ZLNDL člen 3, 4. ZPN 4, 5. ZZD člen 204, 206. ZOR člen 22, 84.
obstoj pravde - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe - pravnomočnost
O isti zadevi je bilo pred prvim sodiščem odločeno dvakrat. Kadar sodišče odloči o zahtevku, o katerem že teče pravda, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da se je pravda v obravnavani zadevi začela pred drugo identično pravdo. Prvo sodišče torej z odločanjem in z izdajo sodbe ni zagrešilo očitane procesne kršitve. Sodbi v obeh zadevah na prvi stopnji sta bili izdani istega dne. Ni odločilno, kdaj sta ju stranki prejeli. Obstoj oziroma visečnost pravde bi prenehala le z morebitno pravnomočnostjo sodbe v kasneje začeti identični pravdi. Ker sta bili v obeh zadevah vloženi pritožbi in je v drugi pravdi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti že razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrglo tožbo v kasneje pričeti pravdi, ni podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki bi narekovala še razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe v tem postopku.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – kriva izpovedba priče ali izvedenca
Pogoj za uspešno uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 5. točke 394. člena ZPP je pravnomočna sodba v kazenskem postopku (oziroma ustavitev postopka ali obstoj okoliščin, zaradi katerih se postopek ne more uvesti).
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12. ZOR člen 380, 380/6.
pravnomočnost – ugovor pravnomočno razsojene stvari – stranski intervenient – subjektivne meje pravnomočnosti – zastaranje – ugovor zastaranja – utemeljenost ugovora zastaranja
Pravnomočna sodba veže stranke (res iudicata facit ius inter partes), stranski intervenient pa ni pravdna stranka, ima samo interes, da določena stranka v sporu zmaga, zato ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen.
Ugovor zastaranja ni upoštevan, če ne temelji na ustreznih dejstvih, zatrjevanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, na podlagi katerih ga je mogoče preizkusiti.
Dejstvo, da je zavarovalnica svojo obveznost plačila zavarovalnine po zavarovalni pogodbi v pretežnem delu poravnala že pred pravdo ter je izvedenec v pravdnem postopku ugotovil zgolj 0,83 % večjo invalidnost tožnika, kot je to pred pravdo ugotovila zavarovalnica, še ne more pomeniti, da zavarovalnica ob profesionalni skrbnosti ne bi mogla že pred pravdo ugotoviti celotne višine njene obveznosti. Že takrat je namreč razpolagala z vso zdravstveno dokumentacijo, stopnja invalidnosti pa se odmerja po njenih splošnih pogojih. Zavarovalnica tako ne more biti v plačilni zamudi šele od dneva prejetja izvedeniškega mnenja v pravdnem postopku.
ZIKS člen 145. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-8. ZNZGP člen 1, 4.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija po znzgp - smiselna uporaba zden - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
ZNZGP je bil neposredna podlaga podržavljenja podjetij in izdaja posebne odločitve ali izvedba posebnega postopka nista bila potrebna. Premoženja, ki je bilo zaplenjeno v kasnejši sodbi kazenskega sodišča, vendar pa v času, ko je sporno premoženje ex lege že prišlo v državno last, ni mogoče vračati po določbah ZIKS, ampak po ZDen.
vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča – kolacija – oblikovanje tožbenega zahtevka pri vračunanju daril v dedni delež
Vračunanje daril v dedni delež predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine. Takšno vračunanje lahko dedič zahteva tudi še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, vendar najkasneje ob delitvi dediščine. Pri tem pa se tožbeni zahtevek ne more glasiti zgolj na izročitev protivrednosti darila glede na tožnikov dedni delež, temveč tožnik lahko zgolj zahteva vračunanje darila tožencu v njegov dedni delež in posledično izročitev ustreznega večjega deleža še nerazdeljene zapuščine.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. ZZDR člen 59. ZOR člen 219.
pobotni ugovor – oblikovanje pobotnega ugovora – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – uporabnina – skupni dolgovi
Sodišče mora v primeru pobotnega ugovora oblikovati izrek o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ne zadošča, da pobotni ugovor zgolj zavrne kot neutemeljen.
Toženec je ves čas po odselitvi razpolagal s ključi, se v hišo občasno vračal in določeno obdobje tudi oddajal mansardno etažo hiše. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je njegov zahtevek za plačilo uporabnine na hiši neutemeljen.
Datum razpada ekonomske skupnosti je pomemben, ker gre za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in tudi dolgov v zvezi s tem premoženjem.
Nepremičnina, ki jo je toženka prejela na podlagi izročilne pogodbe, velja kot darilo, dano zakonitim dedičem. Zato ni odločilno, kdaj je bilo darilo dano. Ker je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža, je toženka dolžna darilo vrniti v zapuščino, saj pokojna ob smrti ni razpolagala s premoženjem, s katerim bi se lahko pokrili nujni deleži tožeče stranke.
Če ni soglasja zakonitih dedičev, ZD določa zakonsko konverzijo, in sicer na način, da se deli premoženja, ki so bili brez soglasja zakonitih dedičev izročeni prevzemniku na podlagi izročilne pogodbe, štejejo kot darila, dana dedičem izročitelja.
imisije – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem – prisotnost strank pri ogledu z izvedencem
Toženka je imela kljub izvedenkini napaki pri vabljenju možnost obravnavanja tega dokaza, ki jo je tudi izkoristila, načeli kontradiktornosti in neposrednosti nista bili kršeni. Toženka je namreč po prejemu izvedenskega mnenja predlagala zaslišanje izvedenke, zaradi česar je sodišče izvedenko vabilo na obravnavo. Na njej je izvedenka odgovorila na pripombe in vprašanja strank. Po zaključeni podaji ustne dopolnitve izvedenskega mnenja je toženka predlagala postavitev drugega izvedenca. Tudi temu dokaznemu predlogu je sodišče prve stopnje ugodilo, vendar pa je izvedbo tega dokaza opustilo, ker toženka ni založila potrebnega predujma. Toženka je glede na opisani potek postopka v zvezi z izvedenskim mnenjem imela možnost učinkovitega sodelovanja v postopku.
URS člen 14, 22. ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 156, 156/3, 200, 203. ZPP člen 185.
odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - odškodninska renta - bolezen - bolezen v zvezi z delom - servisiranje bencinskih črpalk - izpostavljenost naftnim derivatom - večja škodna nevarnost - protipravnost - sprememba tožbenega zahtevka - zvišanje tožbenega zahtevka
Pravilna je prvostopna ocena o materialni podlagi tožbenega zahtevka v določilih 156. člena, tretjega odstavka ZOR in sicer v povezavi s členom 154/II-III ZOR, ki pa ne zahteva izpolnitve elementa protipravnosti, ko gre za dovoljeno dejavnost, temveč namesto protipravnosti večjo škodno nevarnost.
Ne more biti uspešno pritožbeno vztrajanje pri prikazovanju, da tožnik pri delu ni bil izpostavljen večji koncentraciji hlapov naftnih derivatov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje kot pravilni prvostopni oceni o obstoju vprašanja vzročne zveze, ki je skrbno pojasnjena.
V konkretnem primeru je treba uporabiti, ZPPSL, ki je veljal v času, ko je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Z dnevom začetka stečajnega postopka so se namreč stekli pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kot pravni posledici začetka stečajnega postopka. To pa so okoliščine, ki so nastopile po vložitvi tožbe, ki so glede na drugačno ureditev izpodbijanja pravnih dejanj, kot jih določa OZ, terjale privilegirano spremembo tožbe. Dejstvo, da je tožeča stranka spremenila tožbo šele po 1. 10. 2008, ZPPSL pa se je uporabljal le do 1. 10. 2008, ni odločilno. Prehodno določbo ZFPPIPP, da se ZPPSL uporablja od 1. 10. 2008, če ni v oddelku 10.1 drugače določeno, je mogoče razumeti le tako, da se za stečajne postopke, ki so bili začeti po 1. 10. 2008, uporabljajo določbe ZFPPIPP, za stečajne postopke, ki so bili začeti pred 1. 10.2 008, pa se s 1. 10. 2008 uporabljajo določbe ZFPPIPP, naštete v 495. členu ZFPPIPP, za ostala vprašanja pa se še naprej uporabljajo določbe ZPPSL. Določbe ZFPPIPP o izpodbijanju pa se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008 po določbi 495. člena ZFPPIPP ne uporabljajo.